Problem je seveda drugje. Tisti, ki ne gledajo resničnostnih šovov, že dolgo ne gledajo več televizije. Tisti, ki jim dol visi za razne rumeno-modre observacije sveta, sploh nimajo več televizorjev. In kmalu bo jasno, da se televizijski programi delajo samo še zato, da lahko producentje šarmirajo oglaševalce z ratingi, deleži in dosegi. Logično. Kaj pa je televizija drugega. Škatla, medij, kanal in poligon za oglaševalce. Romantične predstave o tem, da je televizija nekaj več, da ima poslanstvo in ne vem kakšno vlogo še v polju umetnosti, so splavale stran s poplavami. Ali pa takrat, ko je nacionalka dobila programski svet, v katerem imajo glavno vlogo čisti analfabeti TV-medija. Oziroma tisti, ki so tam zaradi specialne naloge. Nenazadnje zdaj, ko je tam ekipa, ki prenavlja program zato, da ga bo gledalo še manj ljudi.
Torej, prejšnji teden sta bili na prvih mestih gledanosti izmenjaje Gostilna išče šefa in Kmetija: nov začetek. Še košarka in nogomet z našimi v glavnih vlogah nista ogrozila primata resničnostnih oddaj. A ni to fin pokazatelj stanja stvari? Gostilna in kmetija kot dva arhetipa slovenstva. Kmet, kmečka roka, kmečka logika in na drugi strani gostilna kot mesto dialoga, kvantanja in petja pesti. Kmet, ki ga ne razume mestni človek. Prav zato so morali tekmovalko iz Prekmurja celo podnaslavljati. Se je pa vse na kmetiji zgodilo že na začetku. Čisti presežek je bil takrat, ko so kure z bogate kmetije prebegnile na stran revnih. Logično, tam je več žura. Ne le simbol, ampak esenca našega življenja. Bogati so pusti, resni, nezanimivi in brezosebni. Reveži pa razigrani, naravni, duhoviti in odkriti. Bogati so na sodiščih, revni pred njimi.
Ta enostavna delitev pa je zdaj dobila mesto tudi v TV-noveli Usodno vino. Tudi če so hoteli na prvi komercialki le parirati konkurenci, ki se (ne)upravičeno hvali s svojo Žlahtno štorijo, so zadeli v polno. Usodno vino je ne le geneza, ne le presek, ne le slika in prilika naše realnosti, ampak čisti dragulj poenostavljanja. Zakaj bi komplicirali, če pa se da vse razložiti na tako enostaven način. Ljubezen, sovraštvo, zamere in kmečka idila. Logično je, da je vse, kar prihaja iz mesta na vas, čisti fejk. Čista izmišljotina. In držimo pesti, da bo glavni junak kmalu spoznal, da mu je mesto v vinogradu in ne med manekenkami ali v plastičnih operacijah.
Nobena operacija pa ne bo pomagala svetnikom na nacionalki. Ti tako kot pred več kot dvajsetimi leti še vedno preštevajo goste v Studiu City na naše in vaše. Ali kot bi rekli Pankrti: nč se ne premakne naprej…
