Spletno družbeno omrežje facebook je bilo zamišljeno kot storitev, ki omogoča povezovanje s prijatelji ter novimi in starimi znanci. Veliko prednost pri hitrem in varnem povezovanju uporabnikov v primerjavi z drugimi komunikacijskimi kanali na spletu je omogočila prav politika uporabljanja pravega imena. Ker so uporabniki spletnih klepetalnic tradicionalno uporabljali psevdonime, uporabniki elektronske pošte pa pogosto nepredvidljive elektronske naslove, je bilo namerno iskanje in povezovanje z ljudmi, s katerimi smo izgubili stik ali ga šele navezali, pogosto precej problematično. Pri facebooku te težave ni bilo. Preprosto iskanje po lastnem imenu in prošnja za prijateljstvo sta bila že dovolj. Ena največjih prednosti družbenega omrežja pa je z njegovo popularnostjo postala tudi precej problematična za uporabnike, ki niso želeli, da jih vsi najdejo.
Številni uporabniki, ki jim hitra dostopnost do njihovih računov ni bila všeč, so se naknadno odločili za izdelavo računov s psevdonimi ali pa so spremenili imena obstoječih. Za odločitev so imeli različne razloge. Nekateri niso želeli, da bi njihovo spletno ali zasebno življenje postalo preveč dostopno špegajočim očem trenutnim ali bodočim delodajalcem, druge so skrbeli stari partnerji, s katerimi se niso razšli v najboljših odnosih, v nekaterih primerih so psevdonimi tudi zaščita pred zalezovalci. Precej pogosto so se za psevdonime z razloga osebne varnosti odločali tudi predstavniki LGBT-skupnosti v državah, kjer tovrstnega sloga življenja ne odobravajo oziroma ga celo preganjajo. Prav tako imena, ki se razlikujejo od tistih, navedenih na rojstnih listih, na facebooku pogosto uporabljajo transseksualci in transvestiti.
Hud udarec za vrednost Facebookovih delnic
Razširjenost psevdonimov na facebooku je kljub politiki pravega imena postala tako obsežna, da je bilo avgusta 2012 na spletnem družbenem omrežju kar 83 milijonov tovrstnih računov. Ugotovitev je bila hud udarec za ameriško podjetje, ki vztraja, da mora vsak račun predstavljati resnično osebo. Psevdonimi namreč predstavljajo problem, ker je zaradi njih pogosto težko ugotoviti, ali se za več računi skriva isti uporabnik, zaradi česar bi lahko bilo spremljanje aktivnih uporabnikov družbenega omrežja precej popačeno. Prav tako je pravo ime eno od varoval pred spletnimi zlorabami in prevarami fiktivnih računov, ki prežijo na lahkomiselne uporabnike. Za njimi pa se lahko skrivajo tudi spletni nasilneži. Posledice odkritja razsežnosti računov pod psevdonimi so prizadele podjetje tudi na borzi, ko je vrednost Facebookovih delnic padla pod 20 dolarjev.
Tako je na neki način mogoče razumeti, da je podjetje, ki je sprva zgolj onemogočalo vnašanje fiktivnih imen, sčasoma začelo račune s psevdonimi suspendirati in zahtevati, da uporabniki izkažejo svojo istovetnost. S stališča spletne varnosti pri vzpostavljanju novih povezav je tovrstna politika lahko, kot že rečeno, povsem koristna. Vendar s tem hkrati zgoraj omenjenim skupinam uporabnikov ostro poseže v možnost varne anonimnosti. Seveda pa je zahteva po izkazovanju istovetnosti podjetju, ki omogoča zgolj spletno komunikacijo, precej sporna.
Opravičilo, a brez pravih ukrepov
Spor med uporabniki, ki želijo ostati anonimni ali pa se identificirajo z imeni, ki niso na njihovih uradnih dokumentih, je prvi mejnik navidezno dosegel oktobra lani, ko se je podjetje uradno opravičilo transvestitom, ki so bili med najpogostejšimi tarčami suspenzov računov. Skoraj leto dni pozneje je Facebookovo stališče o politiki pravega imena vseeno nespremenjeno. Za preboj je poskrbel informacijski pooblaščenec nemške zvezne države Hamburg, ki je minuli teden odločil, da je omenjena politika nedovoljena. Odločitev sledi prijavi, ki jo je zoper podjetje oddala uporabnica, ki ni želela imeti računa s pravim imenom, da bi imela mir pred osebami, ki poskušajo vzpostaviti stik v poslovne namene. Facebook je njen račun suspendiral in tako kot v drugih primerih zahteval, naj dokaže resničnost imena s posredovanjem kopije osebnega dokumenta.
Dokončni dogovor se pričakuje v okviru nove krovne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Namestnik slovenske informacijske pooblaščenke Jože Bogataj nam je povedal, da se v pisarni informacijskega pooblaščenca Slovenije z odločitvijo pooblaščenca zvezne države Hamburg strinjajo. Še posebej izpostavlja, da slovenska zakonodaja upravljalcem, kot je Facebook, omejuje pravico do fotokopiranja in še zlasti hranjenja osebnih dokumentov v elektronski obliki. Vendar v nasprotju z Nemčijo Slovenija možnosti za ukrepanje zoper Facebook, ki ima evropski sedež na Irskem, v primeru tovrstnih zahtev nima. »Ker Facebook v nasprotju z Nemčijo v Republiki Sloveniji nima svoje podružnice (za prodajo oglasov), ni neposredno zavezan k spoštovanju našega zakona o varstvu osebnih podatkov, s tem pa ne more biti podvržen inšpekcijski oziroma prekrškovni pristojnosti informacijskega pooblaščenca,« pojasnjuje Bogataj.
»Poudarjamo, da gre pri navedenih vprašanjih krajevne veljave državnih zakonov o varstvu osebnih podatkov oziroma pripadajočih pristojnosti pooblaščencev posameznih držav članic za kompleksno tematiko, o kateri trenutno poteka intenzivna razprava,« nam je povedal Bogataj. »Nanjo je pomembno vplivala lanska sodba sodišča EU v zadevi Google Španija in Google, prav tako pa večje število postopkov, ki so jih zoper Facebook odprli pooblaščenci v nekaterih drugih državah članicah. Dokončni dogovor se pričakuje v okviru prihajajoče krovne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki naj bi v prihodnjih letih nadomestila sedanjo direktivo. Po drugi strani pa so tudi že podjetja začela v določeni meri spreminjati svoje stališče glede nuje po uporabi pravih imen, saj spoznavajo, da je politiko pravih imen po eni strani težko učinkovito izvajati, po drugi strani pa njene prednosti vendarle niso tako obsežne, kot so si sprva predstavljala.«
