Karavana, od katerih se uradno nobeden ne imenuje tako, smo pred kratkim popeljali tudi na vzporedni test. Eden je bil variant, kar izbiro zoži na volkswagen, drugi pa sports tourer, kar je lahko le opel. In ker sta omenjena naravna tekmeca, sta primerna za medsebojno primerjavo. Pri čemer bi se testni različici brez težav primerjali tudi s prestižnejšimi tekmeci, saj sta se udarila velika karavana passat in insignia.
No, morda samo po sebi to še ne utemelji zgornje trditve, a na testu smo imeli odlično opremljeni različici highline (passat) in cosmo (insignia), ki ponujata vse in še več, kar bi se pričakovalo. A to še ni bilo vse – dva tedna smo namreč uživali med vožnjo obeh avtomobilov v kombinaciji z najmočnejšima dizelskima motorjema, ki jih je pri njiju mogoče dobiti. Oba imata po dva litra delovne prostornine, podprta sta s po dvema turbinama in sodelujeta s samodejnima menjalnikoma – passat s sedemstopenjskim, insignia pa s šeststopenjskim. Le razlika v moči je bila pošteno na strani volkswagna, ki je imel kar 240 konjskih moči (176 kilovatov), medtem ko jih je imel Oplov primerek manj, a še vedno veliko: 195 KM (143 kW). Kaj veliko, realno gledano je tudi to za premikanje po slovenskih cestah preveč, je pa res, da takšna konjenica hkrati prinese toliko užitkov pri denimo vožnji v klanec, v katerega drugi upehajo, ali ko je treba hitro prehitevati, da tisti, ki si to lahko privošči, zanjo z veseljem odšteje nekaj dodatnih evrskih tisočakov. Sploh zato, ker je poraba vsej moči navkljub še vedno ugodna, pri čemer nas je pozitivno presenetil predvsem passat. Ta je bil namreč, kljub temu da je bil hitrejši (končna hitrost 238 km/h, insignia zmore do 225 km/h) in odzivnejši ter agilnejši (pospešek do hitrosti 100 km/h 6,3 sekunde, insignia je potrebovala okroglih devet), kar gre seveda predvsem na račun večje zaloge moči, tudi varčnejši. Kar pa je malce nenavadno – sicer bi se morali pri obeh kar pošteno potruditi, da bi porabo spravili nad osem litrov goriva na sto kilometrov, a se je pri passatu v povprečju ustavila pol litra nižje kot pri insignii. Porabil nam je namreč zelo spodbudnih 7,4 litra, medtem ko se je poraba insignie ustavila pri sprejemljivih 7,9.
Ker je na cestah v tej podobi manj kot leto, (insignia že sedem, a je bila vmes dodobra prenovljena), je splošni občutek pri passatu, da je sodobnejši. Voznikovo delovno okolje je pri obeh atraktivno, sveže in kakovostno, z digitalnim merilnikom hitrosti na čelu, pri čemer je pri slednjem passat korak spredaj, saj zaslon za volanom obsega večjo površino in je zmožen prikazati več informacij oziroma vse, ki zadevajo voznika. Škoda je le, da oboji vztrajajo s klasično, precej veliko ročico samodejnih menjalnikov. Ti namreč zasedeta velik del prostora med voznikom in sovoznikom, ki bi se ga dalo izkoristiti bolje, s kakšnim dodatnim odlagalnim prostorom, čeprav je po drugi strani res tudi, da slednjih ravno ne manjka.
Manj manevrskega prostora kot pri armaturni plošči so imeli pri prenovi oplovci pri iskanju dodatnega prostora v avtomobilu. Tega passat izkoristi mnogo bolje, pa čeprav je kar 14 centimetrov krajši (4,77:4,91 metra), a ima vseeno, tudi zaradi pet centimetrov daljše medosne razdalje (2,79:2,74 metra), kar nekaj več prostora na zadnji klopi. Saj ne, da ga pri insignii ni dovolj, a za tako dolg avtomobil ga ni ravno veliko. Še večja pa je razlika v prtljažniku, saj ima passat s 650 litri ogromnega, insignia pa za svoj razred s 540 povprečnega.
Če bi lahko ob vsem naštetem dejali, da sta si avtomobila enaka pri udobju na prednjih sedežih, je prednost testnega opla insignie skorajda izključno v ceni. Stane namreč 34.860 evrov, volkswagen passat pa 40.488. A je imel ta štirikolesni pogon – če bi ga imel tudi opel, bi bil dražji za slabe štiri tisočake, razlika pa bi bila že nižja od dveh. In če dodamo še, da ima passat močnejši motor...
