Kuharski zgodovinarji pa menijo, da je kljub vsemu juha nastala pod feničanskim vplivom. Feničani so v 6. stoletju pred našim štetjem zavzeli Marseille in s seboj prinesli tudi preprosto ribjo juho, ki jo v Grčiji poznajo še danes z imenom kakavia. Ta naj bi bila osnova francoske različice. Je pa podobna juha opisana tudi v rimski mitologiji: boginja ljubezni Venera je z njo hranila boga ognja Vulkana.
Tradicionalna juha ima toliko receptov, kot je v Marseillu gospodinj. A vsem je skupno to, da jo kuhajo v velikih količinah in da ribe kuhajo cele ter jih nato postrežejo ločene od juhe, poleg juhe pa postrežejo popečen kruh z žafranovo majonezo. Žafran so dodali šele pozneje, v 19. stoletju, ko je juha postala priljubljena med meščani. Tedaj se je juha iz Marseilla razširila tudi v Pariz in nato po vsem svetu.
