Vlada napoveduje zamenjavo sedanjih kratkoročnih varčevalnih ukrepov z dolgoročnejšimi

Osnutka nacionalnega reformnega programa 2015–2016 in programa stabilnosti so predstavniki sindikatov na včerajšnji seji ekonomsko-socialnega sveta raztrgali. Načrtovana zamenjava obstoječih kratkoročnih varčevalnih ukrepov z dolgoročnejšimi je namreč po besedah prvaka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča »odkrita napoved zavestnega, naklepnega povečevanja revščine«.

Sindikati ocenjujejo, da dokumenta ne sledita socialnemu sporazumu in pogodbi o Evropski uniji, ki med drugim zahteva spodbujanje zaposlenosti in zagotavljanje ustrezne socialne zaščite.

Katere kratkoročne varčevalne ukrepe namerava vlada nadomestiti z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi, še ni znano. Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj meni, da so predstavniki vlade odgovore skrivali kot kača noge. Državna sekretarka Mateja Vraničar pa pojasnjuje le, da na vladni strani ne zagovarjajo pretvorbe vseh ukrepov v dolgoročne, ugotavljajo pa, da je treba ukrepe iz zloglasnega Zujfa in zakona o izvrševanju proračuna pregledati in se odločiti, katere bi bilo primerno zastaviti kot dolgoročne in katere opustiti ter namesto njih poiskati druge rešitve za znižanje strukturnega primanjkljaja.

Nezadovoljni tudi delodajalci

Nad dokumentoma so razočarani tudi delodajalci. »Cilji niso postavljeni napačno, vendar jim ne sledijo konkretni predlogi. V njih ni najti niti nosilcev ukrepov niti rokov. Gre za papir, za katerega nihče ne zagotavlja, da bo uresničen,« je kritičen predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Delodajalci najbolj pogrešajo konkretne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in povečevanje konkurenčnosti, konkretno davčno in zdravstveno reformo, reformo javnega sektorja...

Socialni partnerji že pripravljajo pripombe, dopolnjena dokumenta pa bodo znova obravnavali prihodnji petek. Konkretne ukrepe za javnofinančno konsolidacijo bo vlada potrdila dan prej. Nacionalni reformni program je namreč treba, skupaj z dopolnjenim programom stabilnosti, poslati v Bruselj do konca tega meseca.

V načrtu tudi prenova javnega naročanja

Vlada se je v dokumentih zavezala, da bo v prihodnjih dveh letih uresničila dva ključna cilja. Spodbujala bo gospodarsko rast in še naprej stabilizirala javne finance. Za krepitev fiskalne odgovornosti bo pomemben predvsem zakon o fiskalnem pravilu, ki ga trenutno obravnava državni zbor. V šestih mesecih po njegovemu sprejemu bodo pripravljene tudi spremembe zakona o javnih financah. V načrtu so še prenova sistema javnega naročanja, centralizacija upravljanja nepremičnega premoženja države, sprejem strategije razvoja javne uprave 2015–2020, nadaljnja informatizacija pravosodnega sistema ter centralizacija državnega informacijskega sistema.

Naložbe naj bi bile v prihodnjih dveh letih usmerjene v prometno in okoljsko infrastrukturo, informatiko in zdravstvo. Ker se letos zaključi možnost pridobivanja evropskih sredstev v okviru finančne perspektive 2007–2013 in ker je mogoče v začetku črpanja sredstev iz nove perspektive pričakovati padec javnih investicij, si finančni minister Dušan Mramor želi, da bi čim bolje izkoristili tudi naložbeni načrt predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.

Vlada vztraja pri nižanju stroškov dela

V javnem sektorju je, kot smo že poročali, predvidena prenova plačnega sistema, ki naj bi postal fleksibilnejši. Zmanjševanja mase plač javnim uslužbencem vlada ne načrtuje, a rast plač ne bo smela biti večja od rasti plač v zasebnem sektorju. Na pokojninskem področju bodo pripravili izhodišča za reformo po letu 2020, obenem pa bo vlada preverila učinke potencialnih destimulacij in spodbud za podaljšanje delovne aktivnosti starejših.

Pri pripravi celovitih reformnih predlogov v zdravstvu vlada načrtuje sprejetje nacionalne resolucije za obdobje 2016–2025, novega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, novele zakona o zdravstveni dejavnosti in novele zakona o lekarniški dejavnosti. Vlada obljublja tudi zakonodajo za vzpostavitev vzdržnega financiranja dolgotrajne oskrbe.

Dodatnih davčnih obremenitev menda ne bo, zato pa želi vlada z drugačno porazdelitvijo davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem znižati stroške dela. Davčne blagajne, od katerih si vlada obeta od 50 do 100 milijonov evrov dodatnih prihodkov na leto, bodo vzpostavili najpozneje 1. januarja 2016. Davek na nepremičnine naj bi začel veljati leta 2016 ali 2017. Z njim naj bi se povečali prihodki občin, vendar ne zaradi višje obdavčitve, ampak zaradi zajemanja večjega števila nepremičnin. Stopnji DDV ostajata nespremenjeni.