Državni travniki, njive, vinogradi, sadovnjaki in hmeljišča so več kot donosen posel. A ne za državo ali Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki jih upravlja, temveč za zakupnike. Ti namreč za uporabo državnih zemljišč plačujejo mizerno ceno, medtem pa v skladu že več let poudarjajo, da jih pestijo prevelike obveznosti.
Skupno je sklad oddal v zakup 52.500 hektarjev kmetijskih zemljišč, pri tem pa niso upoštevani gozdovi. Toda s temi zemljišči ustvari na leto vsega 6,7 milijona evrov prihodkov oziroma v povprečju 117 evrov za hektar. Ob upoštevanju milijardnega nepremičninskega portfelja torej sklad z zakupninami dosega manj kot enoodstotni donos. Tako ne preseneča, da je že vrsto let bistveno več zanimanja za zakup državnih zemljišč kot za nakup skladovih. Lani je po dostopnih podatkih sklad prodal le za okoli deset hektarjev kmetijskih zemljišč, podobno je bilo tudi v letih 2013 in 2012.
Največ kmetijskih zemljišč imajo v zakupu Skupina Perutnina Ptuj, Panvita in Kmetijsko gospodarstvo Lendava. A obenem te družbe plačujejo tudi nadpovprečno visoko zakupnino, ki se giblje med 148 in 159 evri za hektar. Omenjene tri skupine imajo po dostopnih podatkih v zakupu 16 odstotkov kmetijskih zemljišč sklada, vendar pa k skupnim zakupninam prispevajo 21 odstotkov. Med zakupniki z več kot tisoč hektarji državnih kmetijskih zemljišč v zakupu sta še skupina Farme Ihan in skupina P&F HV, ki je v lasti luksemburške družbe Gasfin in Janeza ter Vladimirja Puklavca.
Na seznamu stotih največjih zakupnikov je 57 nerazkritih fizičnih oseb, ki za skupno 4901 hektar plačajo vsega nekaj več kot tretjino milijona evrov. Za hektar zemljišč v povprečju torej plačujejo več kot polovico manj, kot za zakup plačujejo največje domače prehrambne družbe. Svojevrsten rekorder je Agrarna skupnost Gmajna Šetarova, ki jo po podatkih Ajpesa zastopa Franc Kramberger. Ta ima namreč v zakupu 45 hektarjev državnih zemljišč, za to pa letno plača vsega 66 evrov oziroma nekaj več kot en evro za hektar.
A to še zdaleč ni osamljen primer. Med največjimi stotimi zakupniki je tudi sedem fizičnih oseb, ki so imele v zakupu vsaka po več kot sto hektarjev zemljišč, po ceni med 27 in 29 evri za hektar. Kdo so ti zakupniki, ni znano, prav tako ni znano, katera zemljišča imajo v zakupu.
Na kakšni podlagi so tem osebam odobrili tako nizke zakupnine, na skladu niso konkretno odgovorili. Po njihovih pojasnilih so nizke zakupnine predvsem na Kočevskem in Tolminskem, nekateri pa so postali zakupniki že pred letom 1993, ko je bil ustanovljen sklad. Po trenutno veljavnem ceniku se letna zakupnina za pašnike giblje med 16,6 in 68 evri za hektar, za travnike do 161 evrov, za njive med 144 in 204 evri in za sadovnjake med 134 in 211 evri.
Pregled vsakih dvajset let?
Uporabniki državnih zemljišč lahko strošek zakupa več kot pokrijejo z državnimi subvencijami in subvencijami EU. Subvencijsko plačilo za deteljo denimo znaša slabih 450 evrov, za preusmeritev vinograda v ekološko pridelavo pa bi posameznik dobil 900 evrov za hektar (za ohranitev slabih 700 evrov), z upoštevanjem nekaterih preostalih subvencij pa še med 580 in 710 evri za hektar. Zakupnik, ki bi od sklada najel vinograd, bi lahko torej v enem samem letu s subvencijami pokril med 7- in 11-letno zakupnino. Ob tem omenimo, da ima sklad v upravljanju nekaj več kot 3600 hektarjev vinogradov, le nekaj manj, kot jih je v Vipavski dolini in na Dolenjskem skupaj.
Vsaka območna izpostava mora letno pregledati obdelanost petih odstotkov v zakup oddanih zemljišč, izbiro pa opravi računalnik. Pregled na vsakem zemljišču se torej v povprečju izvrši vsakih dvajset let. A kršitev še zdaleč ni malo. Leta 2013 so tako opravili nadzor obdelanosti zemljišč in stanja nedovoljenih obsegov na vseh zemljiščih v zakupu v občini Izola. Od skupno 1031 zakupnikov so kršitve ugotovili pri kar 730, med odkritimi nepravilnostmi pa izstopajo neobdelanost zemljišč in gradnja nedovoljenih objektov. Zaradi neobdelanosti zemljišč so v skladu leta 2013 poslali 293 zadnjih opominov – in odpovedali zgolj tri pogodbe. Zaradi nedovoljenega posega na zemljišče so poslali 805 opominov pred odpovedjo, odpovedali pa zgolj eno zakupno pogodbo. Še največ, in sicer 46 pogodb, so odpovedali zaradi neplačevanja zakupnin.
Milijarda nepremičnin in mizeren izkupiček
Sklad deset odstotkov prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi nakaže Slovenskemu državnemu holdingu, ki prejme okoli 2,5 milijona evrov na leto. Sedem odstotkov od letne realizacije za posekan in prodan les nakažejo občinam, pri čemer pa upoštevajo tržno vrednost na kamionski cesti. Tri odstotke presežka prihodkov nad odhodki namenijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, obenem pa so zadolženi tudi za vračilo (nadomestnih) zemljišč denacionalizacijskim upravičencem. V skladu že več let poudarjajo, da so ti stroški previsoki, pozabljajo pa, da so za to v veliki meri odgovorni prav sami. V zadnjih letih jim je sicer uspelo povečati prihodke, vendar pa ima sklad še vedno zelo nizek donos. Z zakupninami in koncesijskimi dajatvami za gozdove letno ustvarijo vsega okoli 24 milijonov evrov prihodkov, pri čemer za stroške dela in storitev porabijo okoli štiri milijone evrov. Vse njihove nepremičnine so vredne skoraj milijardo evrov.
Matjaž Polanič
