Stane Oražem, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in predsednik NK Domžale
Čeprav ga je del širše javnosti pričakal s skepso, ker ni imel veliko kilometrine v bazi, je v štirih letih deloval normalno. Pomanjkanje izkušenj je nadomestil z veliko zavzetostjo. Naredil je tudi kakšno napako, a se je hitro učil in skrbel za dobrobit nogometa. Navdušil me je s pristno zagnanostjo, ko ni blefiral, ampak je pokazal tudi čustva, če je bil vesel, žalosten ali pa se je razburil. Zelo dobro se je znašel v Uefi in Fifi, kjer prevladuje pravniška zgodba. Pred Čeferinom je veliko izzivov. Največji je dvig slovenskega klubskega nogometa. Prvo področje so TV-pravice. Ne moremo govoriti o številki 100 milijonov evrov, a nekaj je treba narediti, da bomo primerljivi z Avstrijci. Drugo področje je oglaševanje športnih stavnic, kjer nam v štirih letih ni uspelo nič narediti. Športna Loterija Slovenija vse skupaj blokira in nogomet dobi 50.000 ali 60.000 evrov na leto za vso ligo. Tretje področje je oglaševanje s prodajo piva, da lahko v okviru prireditve služiš. Dokler teh stvari ne spravimo na normalno raven, ne moremo pričakovati, da bomo dvignili vso ligo, kjer klub preživi le tako, da igralce prodaja. Maribor je posebna zgodba. Če bi imeli stabilne prihodke, bi se razkrila razlika v kakovosti dela, igralskega kadra in inovativnosti. Zdaj si na pragu revščine ali pod njim, ko le skrbiš, da boš ostal živ, ne pa da boš napredoval. Če želi biti klub konkurenčen za nastopanje v Evropi, mora biti proračun visok vsaj šest milijonov.
Bojan Prašnikar, nekdanji selektor slovenske reprezentance in trener številnih klubov
Stanje v slovenskem nogometu je bilo takšno, kot je v vsej družbi. Občutil je krizo v vseh oblikah, zato je v velikih težavah, a pomanjkanje denarja ni edini razlog za nazadovanje, saj ne zna izkoristiti vseh potencialov, ki so na voljo. Uspehi Maribora so posebna zgodba, ki je izvzeta iz konteksta slovenske nogometne realnosti. NZS je vsaj glede proračuna stabilna organizacija. V štiriletnem Čeferinovem mandatu je najočitneje, da ima članska reprezentanca že tretjega selektorja (Kek, Stojanović, Katanec, op. p.), uvrstitve na zaključni turnir pa nikakor ni. Vse reprezentance imajo od leta 2010 naprej težave v kvalifikacijah, zato običajno osvajajo tretja mesta v skupinah in vsakič jim nekaj zmanjka za preboj na zaključne turnirje. To ni naključje, ampak je povezano z delom v klubih, kjer bijejo vsakodnevne bitke za preživetje. Če se bo takšen trend nadaljeval, bo zmanjkalo kakovostnih igralcev za klube in reprezentančne selekcije. V slovenskih klubih se nerazumno povečuje število tujcev skromne kakovosti. V nekaterih klubih je le še za vzorec domačih igralcev. V Sloveniji v večini klubov vlada prepričanje, da so igralci pri 25 ali 26 letih že prestari in predčasno končajo kariero. Strokovno delo trenerjev je podcenjeno, njihova izbira na ključne funkcije pa ni po merilih kakovosti, znanja in izkušenj, ampak so v prednosti tisti, ki so najcenejši.
Sašo Udovič, nekdanji slovenski nogometni reprezentant
Čeferina sem podpiral od prvega dne volilne kampanje. Ob njegovem prihodu je bila NZS v položaju, ko je nujno potrebovala človeka, ki je bil neodvisen od lobijev in zakulisnih igric. V štirih letih je upravičil vlogo predsednika NZS, saj je bila zapuščina težka. Odnosi med NZS, reprezentanco, trenerji in sindikatom niso bili idilični. Zavzel je odločno držo in v zelo kratkem času potegnil poteze, da je napetost popustila in so vsi vpleteni začeli sodelovati. Pri selektorjih žal ni kontinuitete. Slovenska liga je bila denarno podhranjena že takrat, ko sem igral jaz, težave pa je še povečala gospodarska in socialna kriza, ki se v športu kaže z nekajletno zamudo, in prišlo je do stagnacije. Napredek je bil že v prejšnjih mandatih narejen na področju infrastrukture. NZS išče najboljše rešitve za klube, katerih ne more sponzorirati, je pa vsaj našla pokrovitelja lige. Klubi v prvi ligi so tako dobili svež denar, a predvsem morajo poskrbeti sami zase, in živijo po zaslugi posameznikov, ki imajo še voljo vlagati. Prepričan sem, da bo Čeferin v drugem mandatu še boljši in bo delal v korist ligaškega tekmovanja. Pridobil je izkušnje, spoznal razmere, nekatera maske so padle. jo
