Privatizacija Elana se bo očitno prevesila v prihodnje leto. Čeprav bi morala država že izterjati 12 milijonov evrov nedovoljene državne pomoči, Elan pa poslovati pod novim lastnikom, se oba potencialna kupca z vodstvom Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) še vedno pogajata o odkupu njenih terjatev do begunjske družbe.
Prodaja Elana se tako že več tednov ne premakne z mrtve točke, ministrstvo za finance pod vodstvom Dušana Mramorja pa je sedaj za to javno okrivilo vodstvo DUTB. Na finančnem ministrstvu so evropski komisiji, ki terja od države izterjavo nedovoljene pomoči, tako pojasnili, da to otežuje prav slaba banka. Ta deluje namreč izključno po tako imenovanih tržnih načelih in zasleduje ekonomske kriterije, ki ji krčijo nabor možnih rešitev (odpis dela terjatev). Kot smo poročali, naj bi ameriški Boba ING in češki Sporten za Elan ponujala med 25 in 27 milijoni evrov, vendar njuna ponudba vključuje tudi odkup terjatev bank z diskontom. DUTB in Gorenjska banka bi se morali odpovedati med tretjino in polovico svojih terjatev, a če naj bi bili v Gorenjski banki pripravljeni pristati na takšen odpis, v DUTB to možnost zavračajo.
Kot smo razkrili, so v DUTB pripravljeni odpisati le približno dva od skupno 14 milijonov evrov terjatev. Pri tem velja izpostaviti, da DUTB zanje še zdaleč ni plačala polne cene, temveč jih je od bank kupila z visokim diskontom. A njihova vrednotenja naj bi zdaj pokazala, da bi z unovčitvijo zavarovanj dobili poplačane praktično vse terjatve, torej več, kot so zanje plačali. DUTB se tako bolj kot odpis dela terjatev splača stečaj Elana. V slabi banki ob tem vseskozi poudarjajo, da je njihovo poslanstvo povrnitev čim več denarja davkoplačevalcem. Toda ob tem ne gre zanemariti, da jim je država, ki financira njihovo delovanje in jamči za njihove obveznosti, zaupala tudi nalogo prestrukturiranja podjetij. S svojim delovanjem v Elanu pa bi DUTB utegnila državi namesto koristi dejansko povzročiti večmilijonsko izgubo. Vračilo nedovoljene državne pomoči bi v stečaju na vrsto za poplačilo namreč prišlo šele skupaj z vsemi preostalimi navadnimi upniki. Naj ob tem omenimo še, da nakaže Elan v proračun več kot milijon evrov različnih davščin na leto, od okoli 600 domačih dobaviteljev pa kupi za 17,5 milijona evrov blaga, materiala in storitev. S stečajem Elana bi bilo izgubljenih tudi skoraj 600 delovnih mest. V primeru prodaje Elana po ceni, ki jo za družbo ponujata oba potencialna kupca, bi dobila država poplačano celotno državno pomoč, DUTB pa bi za svoje terjatve prejela približno osem milijonov evrov. Skupno torej okoli 20 milijonov evrov.
Če Elan ne bo vrnil državne pomoči, Bruselj od Slovenije zahteva, da sproži stečajni postopek, a kot kaže, na finančnem ministrstvu v to za zdaj ne nameravajo privoliti. V svojem pismu komisiji so namreč zapisali, da preučujejo tudi druge alternativne scenarije, v kolikor ponudbe kupcev ne bodo omogočile zaključka privatizacije in s tem vračila nedovoljene državne pomoči. Kakšni so ti scenariji, niso razkrili.
