Izraelski parlament se bo danes razpustil in tako končal dvajsetmesečno vladavino 33. vlade. Čeprav je minil šele teden dni od političnega potresa na izraelskem političnem parketu in je do novih volitev točno sto dni, se že vse politične stranke spogledujejo za predvolilnimi koalicijami.
Številna koalicijska trenja
»Vsakdo razen Bibija« (vzdevek Benjamina Netanjahuja, op. a.) se glasi motivacijsko geslo predvolilne kampanje v levosredinskem bloku strank, ki se je sicer od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja s celotnim izraelskim političnim parketom premaknil precej proti desni. Končati želijo devet let trajajočo vladavino Likudovega premierja, najdaljšo v zgodovini Izraela. Samo ustanovni oče države, prvi premier David Ben-Gurion, je skupaj s svojimi predsedniškimi leti Izraelu odtisnil daljši vladarski pečat. »Netanjahuja moramo odstraniti z oblasti. Preučiti moramo, katere stranke bi na skupnih listah dosegle več glasov, kot če se za podporo volilcev potegujejo ločeno,« je ob začetku volilne kampanje ocenila še donedavna pravosodna ministrica Cipi Livni v Netanjahujevi vladi, ki jo je premier odstavil zaradi vse pogostejših kritik in tako med drugim tlakoval pot predčasnim volitvam.
Koalicija Benjamina Netanjahuja je bila ob začetku oblikovana predvsem okoli vprašanja, kako izboljšati padajoči življenjski standard srednjega sloja. Čeprav vladi ni uspel preobrat, to še ni bil razlog, zakaj se Izraelci v manj kot dveh letih že drugič odpravljajo na volitve. Netanjahu je svoj tretji mandat na čelu izraelske vlade predčasno končal zaradi koalicijskih razhajanj pri sprejemanju novega zakona o judovski identiteti države Izrael, s katerim bi arabski državljani Izraela dejansko postali drugorazredni. Ta zakonodaja je bila zgolj vrh ledene gore koalicijskih trenj. V minulih mesecih so se koalicijske partnerice vse glasneje razhajale zaradi premierjeve varnostne politike, zgrešenih priložnosti nove definicije odnosov s Palestinci po vojni v Gazi, ponovne uvedbe rušenja domov palestinskih napadalcev, načetih odnosov z ZDA in razhajanj pri sprejemanju nesocialno naravnanega proračuna za prihodnje leto.
Zaradi ostrih kritik na svoj račun je Netanjahu vladno krizo sprožil minuli teden, ko je finančnemu ministru Jairju Lapidu in pravosodni ministrici Cipi Livni vrnil delovno knjižico in ju obtožil spodkopavanja vlade ter načrtovanja političnega puča zoper njega. Posledično zdaj ne bo sprejet proračun za prihodnje leto, kar pomeni, da se bo država financirala po dvanajstinah. Zaradi tega ne bo uveljavljen načrt oprostitve plačila 18-odstotnega DDV za mlade kupce stanovanj, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. Pričakovalo se je, da bo država na ta način »izgubila« okoli 650 milijonov evrov prihodkov, a bi po drugi strani ta spodbuda zaradi večjega povpraševanja ugodno vplivala na trg nepremičnin in s tem gospodarsko rast. Stanovanja so v minulih letih zaradi hitro naraščajočih cen za mlade družine postala skorajda nedosegljiva.
Livnijeva postaja jeziček na tehtnici levosredinskega bloka
Čeprav kar 65 odstotkov anketirancev v eni izmed zadnjih izraelskih javnomnenjskih raziskav na čelu vlade ne želi več videti Netanjahuja, se za zdaj njegovemu Likudu obeta nova zmaga. Levosredinski blok zato zdaj pospešeno poskuša oblikovati takšno predvolilno koalicijo strank, ki bi s skupno listo lahko postala zmagovalka volitev, s tem pa tudi nosilec mandata za oblikovanje nove koalicije. Opozicijski levičarski laburisti Isaaca Herzoga in donedavna vladna stranka Jairja Lapida Ješ Atid (Prihodnost obstaja) zdaj v oblikovanje skupne liste vabita Cipi Livni. Voditeljica sredinske stranke Hanutah tako v levosredinskem bloku postaja jeziček na tehtnici, kateri od voditeljev tega političnega pola bo pred volilci lahko nastopil kot Netanjahujev protikandidat za premierski položaj. Na tem mestu se vidita tako voditelj laburistov Isaac Herzog kot tudi Jair Lapid. Premierskega položaja pa se ne bi odrekla niti Livnijeva, ki lahko s svojo stranko Hatunah po zdajšnjih javnomnenjskih raziskavah računa na najmanjšo podporo med trojico strank, ki so proti Netanjahuju.
Tako kot je na levosredinskem polu steklo novačenje koalicijskih parterjev, se oblikovanja predvolilnih koalicij loteva tudi Netanjahu. Dvori predvsem verskim strankam Šas in United Torah Judaism, katerim obljublja revizijo zakona o služenju vojaškega roka. Njegova novela je namreč prvič v zgodovini Izraela predvidela, da verski študentje niso več izvzeti iz služenja vojaškega roka, če pa bi se vseeno odločili za nadaljevanje preučevanja verskih knjig, pa jim grozi zaporna kazen.
Status verskih študentov ne bo med poglavitnimi temami predvolilne kampanje. Po prvih napovedih strank se bodo v njej ostro lomila kopja predvsem glede gospodarskih tem, kot so naraščajoči socialni prepad med družbenimi sloji in vse ostrejše življenjske razmere v državi. V železni repertoar predvolilnih tem bodo sodila tudi politično-varnostna vprašanja: od načetih odnosov z ZDA, vse večjega pritiska evropskih držav za priznanje Palestine, ki ga v Izraelu opisujejo kot »diplomatsko obleganje«, iranskega jedrskega vprašanja, pa vse do odnosov s Palestinci. Sto dni pred volitvami je po večini javnomnenjskih anket neodločena še tretjina volilcev, okoli petina pa jih namerava tokrat na volilnem lističu obkrožiti drugo stranko. Izraelske volitve bodo nepredvidljive vse do zadnjega dne.
