»Še vedno moja velika želja ostaja uvrstitev na zmagovalne stopničke svetovnega pokala. Veliko premišljujem o tem. Sicer sem v biatlonu dosegla tako rekoč vse, od uvrstitve ženske štafete na zmagovalni oder, z mešano štafeto sem bila srebrna na svetovnem, med posameznicami četrta, v teku trikrat med najboljšimi tremi na tekmah svetovnega pokala. Kakor koli, le še to mi manjka v zbirki,« je pred jutrišnjim začetkom svoje že štirinajste biatlonske tekmovalne sezone motivirana Andreja Mali. S tem 37-letna Kamničanka, najstarejša v biatlonski karavani (z izjemo kakšne občasne eksotinje), še vedno daje vedeti, da še ni rekla zadnje besede. Ob tem je in bo še nekaj časa nepogrešljiva za biatlonsko reprezentanco.
Tako bo po odločitvi glavnega trenerja Uroša Velepca jutri v Oestersundu znova tekla v prvi izmeni mešane štafete s Tejo Gregorin, Klemenom Bauerjem in Jakovom Fakom. S to tekmo bolj revijalnega značaja se ob 15.30 začenja 38. sezona svetovnega pokala. Velepec jo je uvrstil v zasedbo, kljub temu da je na pregledni tekmi pretekli teden zaostala za mlajšo Anjo Eržen, saj stavi na njene izkušnje in eksplozivnost. Velepec je pojasnil, da je imela Malijeva na pregledni tekmi precej slabše smuči, zato primerjava z Anjo ni bila najprimernejša in zaradi tega ni naredil zamenjave. Mimogrede, v sredo je imela reprezentanca še krajšo trening tekmo skupaj s Slovaki, a Velepec ni želel razkriti podatkov. »Sem pa z rezultati zadovoljen,« je pristavil ter mlajši del ekipe (Pančur, Dovžan, Tršan) s 17-letno Urško Poje poslal na današnjo tekmo pokala IBU v Beitostolen in če se kdo posebno izkaže, bo dobil priložnost na posamičnih tekmah od srede naprej.
Malijeva je s puško na ramenu in na strelišče zavila v olimpijski sezoni 2001/2002 kot tekaška zvezdnica in že v prvi sezoni nastopila tudi na olimpijskih igrah v obeh disciplinah. Natančno pred desetimi leti pa je osvojila celo zadnje točke med tekačicami v Düsseldorfu. Lani v tem času je znova nastopila na tekaški tekmi FIS v Idreju, saj je imela znova željo nastopiti na tekaški tekmi svetovnega pokala. »Žal potem to ni uspelo. Z vodstvom teka na smučeh sem bila domenjena, da bi lahko nastopila, a je bilo dovolj dobrih tekačic, da potem niti nisem dobila priložnosti. To je bil rezervni načrt za Soči, ker se je zapletalo s posebnim povabilom v biatlonu. V obeh primerih se ni dobro končalo in na koncu ni bilo nič z mojim četrtim nastopom na olimpijskih igrah,« malce razočarano pove.
Čeprav bi pri najstarejši biatlonki v karavani pričakovali, da njen pristop do treninga in tekem ni več tako zagrizen, pa razkriva, da ji elana ni zmanjkalo. »Pri meni zagotovo ne drži, da bi tožila, da mi je v biatlonu vsako leto težje vztrajati. Tudi s polovičnim pristopom se športa ne lotevam. Prav tako nisem taka, da bi kakšno sezono jemala bolj na lahko. Vedno grem do meje ali čez. Nisem polovičarka. Sicer se z leti tudi kot človek spreminjam, a še nisem v dobi, ko bi po trdem izčrpavajočem treningu potrebovala dva dni za regeneracijo. Po intenzivnosti treniram več in trše kot včasih.« Kamničanka je znana tudi po tem, da se zanaša na svoje izkušnje in znanje diplomantke športne vzgoje. »Z Boštjanom Jakšetom sodelujem že štiri ali pet let. Najprej le na področju treninga moči, kar se je že prvo sezono 2011 pokazalo z uvrstitvijo med deseterico. Zadnjo sezono mi svetuje tudi pri kondicijskem delu in sedaj je moj sistem treninga obrnjen. Sem pač drugačna kot drugi. Če sem se prej otepala napornih treningov čez mejo, sedaj vzdržim veliko in še več.«
Tudi na letnem svetovnem prvenstvu v Sibiriji je bila zadovoljna z desetim mestom in seveda srebrno kolajno z mešano štafeto, kar je njena osrednja misija. »Imela sem enega najhitrejših tekaških časov, le v strelskem delu sem malo zatajila. Prav dobra pripravljenost poleti mi je vlila dodatno motivacijo, da sem oktobra odšla na sneg na ledenik Dachstein in na planoto Ramsau, da bi pridobila nekaj drsnosti. Sem pač znana po tem, da sem na rolkah hitrejša, kot sem običajno potem na snegu.« Tudi pri streljanju stavi na individualni pristop. »Okoli sebe imam ljudi, ki verjamejo vame. Svetuje mi predvsem strelska trenerka Polona Sladič, trenerka paraolimpijske reprezentance, po nasvetih katere sem vnesla nekaj sprememb, tako pri oprijemu kopita za boljši nadzor pri streljanju kot natančnosti. Ti ljudje so mi v veliko oporo in za to sem jim hvaležna. V starejši dobi kariere to še veliko več pomeni,« pravi Malijeva, ki ji je prav uvrstitev na osmo mesto marca v Oslu, kar je bila njena sicer šele sedma uvrstitev med deseterico v svetovnem pokalu ob kar 86 uvrstitvah med trideseterico, glavno gorivo pri odločitvi, da je vredno vztrajati še sezono, dve, tri. Morda se ji biatlonska sreča le nasmehne glede stopničk ali četrtih olimpijskih iger.
