Vse države območja z evrom morajo same zagotavljati svojo uspešnost, je v govoru v Helsinkih opozoril Draghi. "To pomeni, da mora biti vsako gospodarstvo dovolj prilagodljivo, da najde in izkoristi svoje primerjalne prednosti in tako uživa koristi enotnega trga," je dejal.
Evropska gospodarstva morajo "učinkovito razporejati sredstva", da bi pritegnila kapital in ustvarila dovolj delovnih mest. "Biti pa morajo tudi dovolj prilagodljiva, da se hitro odzovejo na kratkoročne šoke, vključno s prilagoditvijo plač ali prerazporeditvijo virov po sektorjih," je dodal Draghi.
Znižanje plač je eden od redkih možnih ukrepov za krepitev konkurenčnosti, ki je na voljo državam z evrom. Možnost prilagajanja vrednosti valute jim je namreč v monetarni uniji odvzeta.
Draghi je znova zagotovil, da je proces uvedbe in uporabe evra nepovraten. A monetarna unija je še naprej nepopolna, saj v njej ni stalnega mehanizma za razporejanje bogastva od bogatejših držav k revnejšim, prav tako pa je čezmejna mobilnost nezaposlenih še vedno zelo omejena.
Območje z evrom mora tako oblikovati stalne mehanizme, ki bi zagotovili, da kriza v eni državi nima dramatičnih učinkov na preostanek območja.
"Odsotnost strukturnih reform povzroča stalne gospodarske razlike med članicami. Dokler to ogroža temeljno kohezijo unije, ima potencialno uničujoče učinke na vse članice območja z evrom," je opozoril prvi mož ECB.
Banka je sicer v danes objavljenem polletnem pregledu finančne stabilnosti ugotovila, da so se napetosti v finančnem sistemu območja z evrom umirile. Vendar pa šibka rast še naprej predstavlja grožnjo stabilnosti.
Zelo nizke obrestne mere banke in vlagatelje trenutno spodbujajo k večjim tveganjem pri iskanju višjih donosov, to pa bi lahko vodilo do novih turbulenc na finančnih trgih, opozarjajo v ECB.
