Na notarski zbornici so včeraj potrdili, da so končali pregled poslovanja notarske pisarne Jožeta Sikoška, ki se je znašel v postopku zaradi sumov sodelovanja pri prepisovanju lastništva »slamnatih« podjetij.
Kakšne so ugotovitve preiskave, ki jo je od zbornice zahtevalo tudi ministrstvo za pravosodje, za zdaj ni znano. Medtem smo v uredništvu Dnevnika pridobili dokumentacijo, ki meče nove sume na delo notarja Sikoška. Iz nje je namreč razvidno, da ni opravljal zgolj običajnih notarskih poslov, ampak je upravljalcem mrež slamnatih podjetij, ki jih finančna uprava sumi utaje davkov, olajševal sporno poslovanje. To odpira vprašanje, ali bo zbornica, ki je Sikošku zaradi več nepravilnosti že leta 2012 izrekla denarno kazen v višini 15.000 evrov, proti njemu uvedla disciplinski postopek, v katerem mu bo izrekla ukrep trajnega odvzema pravice za opravljanje funkcije notarja.
Naši dokumenti najbolj obremenjujejo prav Sikoška. Dokazujejo namreč, da je Sikošek, ki se je zaradi suma pomoči slamnatim podjetjem pri urejanju dovoljenj tujim državljanom za delo v Sloveniji prejšnji mesec znašel tudi v kriminalistični preiskavi, moral vedeti, da je prepise lastniških deležev v podjetjih v resnici urejal za slamnate lastnike. Sikošek je namreč v najmanj enem primeru račun za serijo listin, ki jih je overil za več na videz nepovezanih podjetij, izstavil le enemu plačniku.
Ali je te dokumente pri pregledu našla tudi notarska zbornica, ni znano. »Trenutno pripravljamo poročila o pregledih. Končna poročila bo sprejel pristojni organ notarske zbornice, takrat pa bodo tudi znane ugotovitve in sprejeti ukrepi,« so nam včeraj pojasnili na zbornici.
Notarska zbornica v teh dneh pregleduje tudi poslovanje ljubljanskih notarjev Milana Dolgana in Maše Mažgon, nekdanje soproge Jožeta Sikoška, ter koprske notarke Polke Bošković, nekdanje preiskovalne sodnice. Vsi štirje notarji so overjali listine za slamnata podjetja, skozi katera so se prek različnih poslov, domnevno tudi fiktivnih, zadnja leta pretakali milijoni evrov. Mrežo teh podjetij naj bi po naših podatkih vodil poslovnež Andrej Jeršič, ki zaradi obsodbe zaradi davčne utaje pri uvozu avtomobilov v Slovenijo čaka na začetek prestajanja zaporne kazni. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Sikošek lani prav od enega od podjetij iz Jeršičeve mreže pod ceno kupil nov avtomobil znamke jaguar.
Serija slamnatih operacij v notarjevi pisarni
O načinu dela notarja Sikoška, ki vodi eno največjih pisarn v državi, dovolj zgovorno pričajo dostopni dokumenti in izjave virov. V zgodnjih popoldanskih urah 21. avgusta sta v Sikoškovo notarsko pisarno prišli dve osebi. Njuni imeni hranimo v uredništvu. Prva je slovenski državljan, ki je po nekaterih informacijah zadnja leta opravljal kurirska dela za ljudi iz Jeršičevega kroga, druga pa državljan Makedonije, doma iz vasice na vzhodu te države. Če gre verjeti listinam, ki jih je overil Sikošek, sta osebi pri notarju na isti dan opravili več kot deset poslov. »Slamnata« oseba iz Slovenije je tako na »slamnato osebo« iz Makedonije najprej prepisala sedem podjetij. Vsa domujejo v poštnih nabiralnikih na naslovih v Tržiču (Mlaka 10) ali Ljubljani (Verovškova 60), z izjemo enega pa še nobeno ni objavilo bilanc in poslovnih izkazov. Sledile so spremembe na položaju zastopnika. To je pri vseh podjetjih postala »slamnata« oseba iz Makedonije.
Težko je verjeti, da se Sikošku serijsko prepisovanje podjetij ni zdelo nenavadno. Iz dokumentov je namreč mogoče razbrati, da je šlo za dobro utečen stroj. »Slamnata« oseba iz Slovenije je tako vseh sedem podjetij prodala z identičnimi pogodbami in po isti ceni (200 evrov). Pri sklepanju poslov in podpisovanju dokumentov v slovenščini »slamnata« oseba iz Makedonije ob sebi ni imela prevajalca. Čeprav je Sikošek v listine zapisal, da omenjeni državljan Makedonije, sicer oseba s socialnega dna, razume slovensko, to po naših informacijah ne drži.
Za razumevanje pravnih poslov je ključno zelo dobro znanje jezika. Notar pa je ob overitvi listin vpletene stranke dolžan opozoriti na vse pravne posledice posla, v konkretnem primeru torej tudi na odgovornost, ki jo prinaša lastništvo podjetja.
Plačila Sikošku iz poštnega nabiralnika
Za nameček naj bi obe »slamnati« osebi v notarjevo pisarno vstopili s spremljevalcema, ki naj bi nadzirala prepis. Eden od njiju naj bi bil Marko Hribovšek, domnevno ključni operativec v Jeršičevi mreži. Te informacije ni mogoče preveriti, saj ne Jeršič ne Hribovšek za pojasnila že več tednov nista dosegljiva.
Da je sodeloval pri »slamnati« operaciji, bi Sikošek moral vedeti najpozneje takrat, ko je za svoje delo izstavil račun. Tega namreč ni poslal ne prodajalcu podjetij ne njihovemu uradnemu kupcu, ampak družbi H-Vik. Ta v poslih ni imela nikakršne vloge. A dvoma, da gre za družbo iz »slamnate« mreže, ni. H-Vik uradno domuje v poštnem nabiralniku v Tržiču. Povezave družbe vodijo do kroga Jeršiča. Uradni lastnik H-Vika je namreč podjetje Bušido. Tega vodi Nataša Perc, še ena od operativk iz Jeršičeve mreže.
Tovrstno plačevanje notarskih storitev po naših podatkih še zdaleč ni osamljena praksa. Sikošek naj bi plačilo za enega od serijskih prepisov podjetij prejel tudi od podjetja L-Con Plus. To je na veliko sodelovalo v transakcijah med podjetji iz Jeršičevega kroga, iz Nemčije pa je kupovalo jaguarje prav v času, ko je avtomobil iste znamke kupil tudi Sikošek.
Tomaž Modic, Primož Cirman, Vesna Vuković
