Ukrepati je treba takoj. Kriza državnega dolga je minila in potreben je nov zagon za sprostitev naložb. Kriza je negativno vplivala na raven naložb, ki se je od najvišje vrednosti leta 2007 zmanjšala za približno 430 milijard evrov, tj. 15 odstotkov. V nekaterih državah članicah je padec še bolj dramatičen. Javna in zasebna sredstva je treba porabiti pametno ter sleherni evro iz javnih sredstev nameniti novim zasebnim naložbam, ne da bi pri tem nastal javni dolg.
Ta nova naložbena strategija pa sama po sebi ne bo dovolj. Za uresničitev ciljev glede rasti in delovnih mest je treba politično ukrepati na vseh ravneh upravljanja in pri tem uporabiti vse razpoložljive vzvode na ravni povpraševanja in ponudbe v gospodarstvu. Še naprej moramo obravnavati strukturne dejavnike, ki so razlog za trajno šibkost skupnega povpraševanja, zlasti naložb. Hkrati moramo povečevati svojo konkurenčnost, izkoriščati proizvodni potencial in širiti meje evropske produktivnosti.
Gospodarskih težav ni mogoče reševati od zgoraj. Bruselj nima čarobne palice ali gumba, da bi sprožil rast. Ponovna vzpostavitev blaginje in zaupanja v evropske družbe bo mogoča le s celovitim povezovanjem strukturnih, fiskalnih in monetarnih politik za rast na nacionalni in evropski ravni. Naložbeni načrt bo upošteval cilje teh politik. ECB je že sprejela številne pomembne ukrepe za izboljšanje monetarne politike in krepitev njenega vpliva na splošne finančne pogoje. Tudi v prihodnosti bo popolnoma neodvisno in v okviru svojih pristojnosti trdno podpirala gospodarsko dejavnost.
Prednosti naložbenega načrta za Evropo so dobro znane. Raven naložb v EU je od 270 do 340 milijard evrov pod vrednostmi, ki so se v preteklosti izkazale za trajnostne. Delni razlog za upad naložb je popravek preteklega prekomernega obsega naložb (zlasti v nepremičninskem sektorju v nekaterih državah), vendar jesenske napovedi komisije kažejo, da nizka raven naložb še vedno vpliva na šibko okrevanje EU, zlasti v območju evra. Javni in zasebni dolg kljub obsežni likvidnosti ostajata visoka in omejujeta finančni manevrski prostor številnih akterjev. Hkrati obstajajo velike potrebe po naložbah in sredstvih za gospodarsko izvedljive projekte.
Negotovost nosilcev projektov in njihova nenaklonjenost tveganju ovirata dejanske naložbe. Za spodbujanje naložb ter privabljanje zasebnih vlagateljev in nosilcev projektov so potrebni zaupanje v splošni gospodarski okvir, predvidljivost in jasnost pri oblikovanju politik in regulativnega okolja, zaupanje v potencial naložbenih projektov v razvoju ter sposobnost za prevzem tveganja. Javni organi morajo obravnavati ta vprašanja na vseh ravneh. Pri tem lahko EU s sredstvi iz svojega proračuna in s podporo EIB kot banke EU igra edinstveno vlogo. V tem okviru komisija z EIB pripravlja triletno pobudo za spodbujanje naložb v vrednosti 300 milijard evrov, da bi sprostila nujno potrebne naložbe s sposobnostjo za prevzem tveganj na ključnih področjih, kot so infrastruktura, izobraževanje, raziskave in inovacije, obnovljiva energija, digitalno gospodarstvo ter razvoj malih in srednje velikih podjetij. Ob tem je treba natančno pregledati in po potrebi odpraviti regulativne ovire, ki omejujejo naložbe. Hkrati moramo biti bolj inovativni in še naprej omogočati razvoj skupnih finančnih instrumentov.
Ta pobuda mora biti vključena v širšo strategijo za izvajanje strukturnih reform za posodobitev področij, kot so energetika, telekomunikacije in digitalno gospodarstvo. Hkrati potrebujemo tudi ambiciozno agendo enotnega trga in ukrepe za oblikovanje unije kapitalskih trgov z novimi priložnostmi za rast in zaposlovanje. Poleg tega mora biti dovolj prožna, da se lahko odzove na različne potrebe posameznih sektorjev in regij. Ne nazadnje bi morale države z ustrezno prilagojeno fiskalno politiko podpirati okrevanje in krepitev zaupanja, ki je potrebno za vlaganje v uspešno prihodnost EU.
