Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) ne kaže dobro. Ne le, da naj bi komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v končnem poročilu potrdila predhodne ugotovitve o spornih ravnanjih vodstva slabe banke. Na ministrstvu za finance so zdaj še ugotovili, da jim DUTB unovčuje državna jamstva, ki jih je skupaj s slabimi terjatvami pridobila od podržavljenih bank, in s tem dodatno obremenjuje že tako načet državni proračun. Vlada je državni DUTB zato včeraj že naložila, naj se takoj odpove državnim jamstvom, vsa sredstva, ki jih je z unovčitvijo poroštev že pridobila, pa v roku 15 dni vrne v proračun.
Vlada DUTB: Ne unovčujte državnih poroštev!
Gre za poroštva, ki jih je v imenu države po zakonu o jamstveni shemi bankam podeljevala SID banka, banke pa so v prvih letih krize s poroštvom države podeljevale posojila podjetjem. Številna med njimi so zdaj končala na slabi banki in ta je na državo nemudoma naslovila zahtevo za unovčitev poroštev. Po naših informacijah DUTB pri tem ni upoštevala niti diskonta, s katerim je sama od bank odkupovala terjatve, ampak je nasprotno zahtevala izplačilo celotnega poroštva. Poleg tega bo državna DUTB te terjatve še naprej upravljala. DUTB bi torej vsakem primeru pridobila, državni proračun pa izgubil, s čimer pa se na ministrstvu za finance in vladi niso strinjali.
Kolikšen znesek državnih poroštev je DUTB doslej že unovčila in jih mora vrniti v proračun ter koliko jih je še želela unovčiti, nam včeraj ni uspelo izvedeti, gre pa po naših informacijah za večmilijonske zneske. Pri DUTB se ob tem prav tako menda niso ozirali na to, če je šlo v primeru posameznih poroštev za sporno podeljevanje posojil, ko banke na primer niso spoštovale vseh pravil (glede izpostavljenosti do komitenta, zahtevanih zavarovanj in podobno). V teh primerih je država, spomnimo, unovčitev poroštva banki zavrnila, medtem ko naj bi DUTB preprosto vztrajala, da gre za garancije na prvi poziv in da so zato unovčljive.
Odločitev vlade pa se lahko maščuje bankam, ki so nameravale svoje terjatve na DUTB šele prenesti. V slabi banki poroštev države po jamstveni shemi poslej namreč zagotovo ne bodo več upoštevali, kar pomeni, da bodo terjatve v celoti diskontirali ali, povedano drugače, banki povsem zbili vrednost takšne terjatve. Vprašanje pa je tudi, kako bo država zagovarjala razlikovanje med DUTB na eni strani in poslovnimi bankami na drugi, če bodo te na primer izpostavljene do istega podjetja z državnim jamstvom.
Možne spremembe pri imenovanju šefov DUTB
Da posamezni predstavniki vlade niso zadovoljni z razmerami v slabi banki in tudi njeno vlogo v sanaciji slovenskega gospodarstva, ni skrivnost. Prvo priložnost za razčiščevanje bi jim lahko ponudile nedavno sprejete končne ugotovitve KPK, ki je preiskavo DUTB sprožila že januarja letos. Ugotovitev v KPK za zdaj ne razkrivajo, saj čakajo na odziv naslovnikov, to je vlade, finančnega ministrstva, DUTB in računskega sodišča, a po naših informacijah končno poročilo ne vzbuja upanja na izboljšanje odnosov s predstavniki oblasti.
Spomnimo, da so v KPK pod drobnogled vzeli pogodbe z zunanjimi svetovalci, med katerimi je najbolj izstopalo 2,5 milijona evrov vredno sodelovanje z družbo Quartz+co, katere solastnik je bil izvršni direktor DUTB Torbjörn Månsson. Pod drobnogled so vzeli še določanje prejemkov – več kot 21.000 evrov mesečno zaslužita Månsson in še drug izvršni direktor DUTB Janez Škrubej, pregledali pa so tudi ureditev korporativnega upravljanja in učinkovitost nadzora nad delom DUTB.
Na vrsto spornih praks v DUTB in pomanjkljivo ureditev so v KPK opozorili že avgusta lani, a vse do danes na finančnem ministrstvu predloga zakonskih sprememb niso spisali. A tudi te naj bi bile vse bližje. »Treba je zagotoviti preglednost in skladnost poslovanja DUTB z vsemi predpisi in dobrimi praksami. Poleg tega je treba zagotoviti tudi učinkovitost njihovega dela, uspešno prestrukturiranje podjetij v njihovi ekonomski lasti in upravljanje premoženja, ki so jim ga zaupali,« pravijo na ministrstvu za finance, kjer tudi sprememb pri imenovanju članov upravnega odbora ne izključujejo. Kot je znano, je neizvršnega direktorja DUTB po trenutni zakonodaji domala nemogoče zamenjati, kot se je izkazalo v primeru Andreja Širclja, poslanca SDS. Ta je bil v upravni odbor slabe banke imenovan kot državni sekretar na finančnem ministrstvu, na njem pa vztrajal tudi po vrnitvi v državni zbor.
