Renesančni biser že od osamosvojitve Slovenije, ko so se iz njega izselili zadnji stanovalci, žalostno propada. Tako kot za Rakušev mlin občina tudi za dvorec Lanovž ni našla primernega kupca. Čeprav stoji na odlični lokaciji ob celjski obvoznici, bi bila naložba za morebitnega vlagatelja velik zalogaj. Tudi ta zgradba je namreč zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena, zato bi bilo pri obnovi treba upoštevati smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Tatovi odnesli dragoceni kamin
Čeprav je občina že pred leti zapečatila vse vhode in na okna namestila rešetke, se je brezdomcem uspelo pritihotapiti v notranjost. Razbili so del stene in skozi veliko luknjo prinesli v pritličje zgradbe postelje, mize in stole. Uredili so si začasno prenočišče in si tako kot brezdomci v Rakuševem mlinu kurili na improviziranih kuriščih. Prihajali so pozno ponoči, ko jih ni nihče videl, in odhajali, še preden se je zdanilo. Za sabo so pustili smeti in tudi svoje osebne stvari. Po zapuščenem otroškem vozičku lahko sklepamo, da so imeli s sabo tudi majhne otroke. Na Mestni občini Celje so se zdaj odločili, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da Lanovž ne doživi usode Rakuševega mlina. Delavci so včeraj že začeli delati. Veliko luknjo, ki zeva v steni, bodo zazidali in vse vhode še bolj zaščitili.
Renesančni dvorec, ki so ga v notranjosti v 18. stoletju obnovili v baročnem slogu, je leta 1916 kupila znana družina Rakusch, ki je imela v lasti tudi Rakušev mlin. Neznanci so leta 2001 iz prvega nadstropja odnesli dragoceni kamin iz belega kararskega marmorja, ki je bil vzidan okoli leta 1600. Zagotovo so bili na delu profesionalci, ki so poznali njegovo vrednost in so ga previdno izklesali iz stene. Nekaj dni pozneje so se vrnili in odnesli še marmornat relief iz 18. stoletja. Kamin so kriminalisti kasneje našli, tako da je zdaj shranjen na varnem v Pokrajinskem muzeju Celje.
Kriminalisti ne smejo v Rakušev mlin
Zakaj je šestega oktobra zagorelo v Rakuševem mlinu, pa se še vedno na ve. Na PU Celje so nam včeraj pojasnili, da zaradi nevarnosti še vedno niso dobili dovoljenja za vstop na pogorišče, zato preiskave ne morejo končati. Izvedenec gradbene stroke, ki ga je po požaru najela celjska občina, je presodil, da je zgradba v tako slabem stanju, da se lahko vsak trenutek podre. Da ne bi prišlo do tragedije, je občina okoli pogorišča postavila mrežo in ograjo ter odredila 24-urno varovanje varnostne službe. Občane opozarjajo, da je vstop na ograjeno območje še vedno strogo prepovedan.
Požar je namreč povzročil več resnih konstrukcijskih poškodb objekta. Vse lesene medetažne konstrukcije so zgorele ali pa so tako zelo poškodovane, da so neuporabne. Popolnoma uničena je tudi strešna lesena konstrukcija, ki se je med gašenjem podrla. Ker so medetažne konstrukcije porušene, so tudi obodne stene nestabilne in jih bo treba pred kakršnimi koli posegi stabilizirati. Nosilno zidovje je videti nepoškodovano, vendar izvedenec opozarja, da je v resnici precej uničeno. Močnejši veter ali potres lahko mogočno zgradbo v hipu podre, zato je kakršno koli delo v bližini ali v njeni notranjosti zelo nevarno in prepovedano.
Po neuradnih podatkih obstaja velika verjetnost, da so požar povzročili brezdomci iz Romunije in Bolgarije, ki so imeli v zapuščeni zgradbi improvizirana ležišča in so si kurili kar na tleh. Kljub prepovedi so »zasedli« tudi sosednjo zgradbo, staro pekarno, ki je ogenj ni zajel. Tudi tam so za sabo pustili kup smeti in neznosen smrad. Po požaru so se v Celju bliskovito razširile govorice, da sta v goreči zgradbi ostala dva Romuna. Na policiji sicer ne morejo z gotovostjo trditi, da to ni res, vendar po pogovorih z brezdomci, ki so zbežali iz mlina, kaže, da so zgodbe o dveh truplih izmišljene.
Župan Bojan Šrot ocenjuje, da je škoda zaradi požara ogromna, saj gre za kulturni spomenik lokalnega pomena. »Upamo, da bomo objekt kljub vsemu lahko ohranili. Ali bo to mogoče, bodo morali povedati strokovnjaki,« pravi. Kaj bo torej s 111 let starim Rakuševim mlinom, za zdaj ni znano. Občina bo v prihodnjih dneh pridobila še nekaj drugih strokovnih ocen in mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine, potem pa se bo skupaj z inšpektorji dogovorila o nadaljnjih ukrepih.
