Podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Andrej Kranjc je uvodoma v imenu organizatorja dogodka poudaril, da ima človek veliko moč spreminjati naravo, a je ta moč lahko tudi slaba. Prav zato se moramo zavedati svoje odgovornosti, je prepričan. Podnebni sistem ponekod že izstavlja račune v obliki bede in mizerije, vendar to ni čas za obup, temveč množično mobilizacijo, ga je dopolnila direktorica Umanotere, ki je dogodek soorganizirala, Vida Ogorelec.
Znanstveni direktor organizacije Climate Analytics Michiel Schaeffer je v nadaljevanju predstavil zaključke še neobjavljenega petega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC). Kot je pojasnil, se je še utrdila ocena, da je za globalno segrevanje od sredine minulega stoletja kriv človek, ki povzroča izpuste toplogrednih plinov.
Slovenija ni in ne bo izjema
Vsako od zadnjih treh desetletij je bilo toplejše od predhodnega in od kateregakoli po letu 1850, stopnja dvigovanja morske gladine pa je od sredine 19. stoletja višja od povprečne stopnje preteklih dveh tisočletij, je povedal.
Tudi napovedi niso obetavne. Po večini scenarijev se bo globalna temperatura glede na obdobje med letoma 1850 in 1900 do leta 2100 po njegovih besedah zvišala za več kot 1,5 oz. dve stopinji Celzija, po najbolj črnem scenariju pa celo za več kot štiri stopinje Celzija. Globalno segrevanje se bo verjetno nadaljevalo tudi po letu 2100.
Slovenija ni in ne bo izjema. Mojca Dolinar z Agencije RS za okolje je v predstavitvi internega projekta razkrila, da se je temperatura v državi od leta 1961 do leta 2011 zvišala za okoli 1,7 stopinje Celzija.
Število dni nad 30 stopinjami Celzija je močno naraslo, sončnega vremena je več za štiri odstotke na desetletje. Količina padavin se medtem zmanjšuje. Izhlapevanje se je v zadnjih 40 letih na Primorskem in na severovzhodu, kjer so že tako problemi z vodo, povečalo tudi do 20 odstotkov. Snežna odeja se v višjih legah zmanjšuje od 15 do 20 odstotkov na desetletje, prav za toliko nazaduje tudi višina novozapadlega snega, je nanizala.
Napovedi kažejo na segrevanje
Napovedi, tako Dolinarjeva, kažejo na nadaljnje segrevanje. Poleti lahko pričakujemo še več vročih dni, vročinski valovi bodo daljši in bolj ekstremni, temperature in padavine bodo še bolj spremenljive, več bo močnih padavinskih dogodkov, zdajšnje 100-letne poplave se bodo lahko dogajale na deset let, povečala se po pogostost poletnih suš, več bo verjetno tudi ugodnih razmer za nastanek poletnih neurij.
Mojca Vendramin z ministrstva za infrastrukturo in prostor je spomnila, da v Sloveniji kar 78 odstotkov emisij, ki so krive za segrevanje, nastane v energetskem sektorju. Ministrstvo zato stremi k dolgoročnemu zmanjševanju emisij, večji energetski učinkovitosti in večjemu izkoriščanju obnovljivih virov energije.
V Sloveniji bodo po projekcijah zmanjševanja emisij po sektorjih, ki jih je povzela, med letoma 2005 in 2030 najbolj pridna gospodinjstva (-68 odstotkov), najslabše pa se bo odrezal promet (+20 odstotkov). Skupaj naj bi se emisije zmanjšale za 15 odstotkov.
Družba ima tri možnosti
V zvezi z učinkovito rabo energije je Vendraminova opozorila na priložnosti za nov zagon gospodarstva. Z milijonom evrov investicij v energetsko sanacijo stavb nastane 24 (ne)posrednih delovnih mest, iz enega evra javnih sredstev pa dva evra javnofinančnih prihodkov. Letos bo s 181 milijoni evrov podpore za tovrstne investicije poskrbljeno za 4400 (ne)posrednih zaposlitev, je dejala. Na področju obnovljivih virov nas medtem čakajo težki izzivi pri gradnji vetrnih in sončnih elektrarn ter hidroelektrarn. Skoraj 38 odstotkov države namreč sodi v Naturo 2000, kar nas uvršča na vrh lestvice EU, je spomnila.
Družba ima pri podnebnih spremembah tri možnosti, je ocenila Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Odloči se lahko za blaženje (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje ponorov zanje in razne načine geoinženiringa), prilagajanje (spremembe kmetovanja, okrepitev zdravstvene zaščite pred novimi boleznimi, izgradnjo protipoplavnih zaščit) ali trpljenje (prenašanje negativnih učinkov, ki se jih ne da ubraniti niti z blaženjem niti s prilagajanjem).
Nujnih več ukrepov
Zaradi podnebnih sprememb je sicer po njenih besedah nujnih več ukrepov. Na področju upravljanja vodnih virov je omenila drugačno prostorsko planiranje, izboljšano zadrževanje vode, racionalno rabo vode, na področju izboljšanja odpornosti pa krepitev zmogljivosti naravnih, gospodarskih in socialnih sistemov za odziv.
Na področju pripravljenosti je treba poskrbeti za zgodnje opozarjanje, krizno načrtovanje, osveščanje, shranjevanje vode, gospodarjenje s povpraševanjem in tehnološki razvoj, na področju lajšanja učinkov izjemnih dogodkov za izboljšane vremenske napovedi, evakuacijo, zagotovitev varne pitne vode, elektrike, na področju obnavljanja pa za ukrepe za obnovitev gospodarskih, družbenih in naravnih sistemov po izrednih dogodkih.
