V EU namreč vsako leto raste število poškodb na delu. No ja, boste rekli, povejte nam kaj novega – ljudje so zgarani, delajo več ur in nadur, gonijo jih bolj kot egiptovske sužnje in normalno da padajo na gradbiščih in se zaletavajo s tovornjaki. Zmota! V Bruslju se držijo za glavo, ne zaradi tam nekih delavcev, ampak ker raste število delovnih nesreč v pisarnah, celo bruseljskih. S tem raste število dni odsotnosti z dela oziroma bolniške, kar vodi v občutno zmanjšanje števila in kakovosti direktiv komisij EU, s katerimi zaljšajo in lajšajo življenje prebivalcem te velike srečne družine, da o izgubljenih milijonih evrov ne izgubljamo besed. 15 odstotkov vseh delovnih nesreč se namreč zgodi med hojo od pisarne do pisarne. Vrh EU je zato nemudoma naročil pripravo obširnega in celovitega programa imenovanega Zdrsi, spotikanja in padci med gibanjem po ravnem prostoru, za njegovo izdelavo in potem uresničevanje direktive o padanju in spotikanju po posameznih članicah EU določil večnacionalno komisijo, za izvedbo pa namenil nekaj milijonov evrov. Z njimi naj bi zmanjšali tisto prej omenjeno nekajmilijonsko izgubo zaradi bolniških, ki so posledica padcev in zdrsov med gibanjem v ravni črti v ravnem prostoru v poslovnih in političnih objektih.

Ena izmed temeljnih ugotovitev dolge in drage raziskave je, da do zdrsov prihaja »pri nenadnem zmanjšanju oprijema podplatov obutve na podlago, po kateri se giblje oseba, kar povzroči, da se noge začnejo hitreje premikati od zgornjega dela telesa«! Ja, valjda, da potem človek pade. Do spotikanja, ugotavljajo višji inšpektorji za delo EU, »pride zaradi trka noge v gibanju v neko oviro, zaradi česar se zgornji del telesa, zaradi inercije še naprej premika naprej«. Trke in padce torej povzročajo spolzka tla, nepravilna obutev, neprevidna hoja, pa tudi, če lahko kaj prispevamo k raziskavi, gledanje v akte in tajnice med hojo po hodniku, visoke petke, hitro skrivanje pred sitnimi strankami, steklena vrata brez narisanega ptiča na njih, ozka krila, predolge hlače, gneča na hodnikih, naglo izogibanje šefom in podobno.

Iz naštetega povsem jasno izhajajo ukrepi in navodila zaposlenim v pisarnah glede delovnega okolja in obutve, ki jih bo vsem članicam odredila direktiva EU komisije za delo: nedrseči materiali po tleh, planinski čevlji, daljša široka krila, brez dekolteja, hoja med pisarnami v navezi, dereze, cepin, odstranitev steklenih vrat in pragov, nevidni šefi, prijazne stranke. Kolikor poznamo tiste v Bruslju, bodo nove zahteve za varnost pri delu najprej uveljavljali v svojih stavbah. Privarčevani bodo milijoni, bolj bo birokracija zdrava in celih udov in bo lahko delala še več ur in let kot doslej.