Global Culture Nasu (GCN) je japonska nevladna organizacija, ki se posveča ohranjanju tamkajšnje kulturne dediščine; glasbeniki in plesalci se trudijo, da tradicionalna kultura ne potone v pozabo. Nagisa Moritoki, v Sloveniji živeča Japonka, sicer asistentka na oddelku za azijske in afriške študije na filozofski fakulteti, je minuli konec tedna sodelovala pri organizaciji konference Evropske zveze za japonske študije (EAJS) v Ljubljani; v okviru te so se v nedeljo v SNG Drama Ljubljana predstavili tudi plesalci in pevci GCN.
Od sušija do hamburgerja
Tradicija ima na Japonskem velik pomen; kako pa nanjo gleda globalizirana generacija mladih, ki je rasla z zahodno oziroma ameriško pop kulturo? Nagisa Moritoki meni, da se zdi japonski mladini tradicionalna kultura na splošno dolgočasna, prav tako pa si mladi ne vzamejo časa, da bi jo zares razumeli. A kot opaža, se v zadnjem času njihov odnos do tradicije spreminja; poskušajo jo, denimo, vkomponirati v kaj sodobnejšega, primer je uporaba inštrumenta koto v jazz glasbi.
Za cilj so si organizatorji prireditve zadali svetovni mir, ki naj bi ga bilo mogoče doseči le z razumevanjem drugih kultur. Misel o svetovnem miru se morda zdi utopična, a Moritokijeva ne misli tako: »Vsi lahko jemo tako suši kot hamburger. Toda korak do druge kulture je v radovednosti in spoznavanju – ko se začnemo spraševati, kaj suši sploh je in od kod prihaja. In to je tudi korak, ki pelje do svetovnega miru.« Člani GCN, ki jih je pripeljala v Slovenijo, so vrhunski glasbeniki in plesalci: Micugi Hanajagi, Tamaito Hanajagi in Džotome Hanajagi, mojstrice v šoli Hanajagi-rju, se denimo učijo tradicionalnega plesa bujo že od otroštva; Tazae Močizuki, ki igra mali boben, se je veščine učila pri svojem očetu Tazaemonu Močizukiju X., glavnemu mojstru šole Močizuki-rju, kjer že 250 let izvajajo glasbo za gledališče kabuki; leta 2003 je doktorirala iz glasbe na Tokijski umetniški univerzi, je direktorica nevladne organizacije Društvo za japonsko gledališko glasbo in kulturo ter voditeljica šole za tradicionalno umetnost Korakuan.
Zanimanje za Japonsko raste
Zanimanje za japonsko kulturo vlada tudi pri nas: na filozofski fakulteti imajo okoli 200 študentov japonologije, vsi gredo v času študija tudi na Japonsko – gostovanje tam traja od dveh tednov pa do enega leta. Japonologija mlade na začetku zanima zaradi japonske pop kulture, je prepričana Moritokijeva, a se kasneje v študij poglobijo tudi širše.
Kako pa tradicionalna japonska kultura sprejema sodobne fenomene, kot so risani filmi anime in stripi manga? »V tradicionalni japonski kulturi je sicer vseskozi prisoten strah, da je v prihodnosti ne bo več, a nastajati so začele tudi številne kombinacije sodobne in tradicionalne kulture. In ko se ti zbližata, lahko ponudita zanimive rezultate. To je enako spoznavanju različnih kultur, ki rojeva nov svet – in mir,« poudarja Nagisa Moritoki, ki je za svoj drugi dom izbrala Slovenijo in tako tudi sama spojila dve različni kulturi. izk
