Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v ZSSS, slovenska delovna zakonodaja sicer ureja vsa področja, obravnavana v Evropskih okvirnih sporazumih in Evropskih akcijskih okvirjih, a je zakonska ureditev pogosto presplošna in ne omogoča doseganja tistih rezultatov, ki jih socialni partnerji pričakujejo od njihove implementacije.
"Konkretna ureditev posameznih področij je tako prepuščena ureditvi bodisi kolektivnim pogodbam dejavnosti bodisi kolektivnim pogodbam posameznega podjetja, ki zanemarjajo vsebino Evropskih okvirnih sporazumov in Evropskih akcijskih okvirjev," so poudarili v največji sindikalni centrali v Sloveniji.
Možen še velik korak naprej
Kot so nanizali, so bili v okviru projekta pripravljeni raziskava kolektivnih pogodb dejavnosti na nacionalni ravni, ki je podala natančno strokovno analizo njihovih vsebin, ter priporočila in smernice za kolektivna pogajanja, usposabljanje sindikalnih pogajalcev, s katerim se je omogočilo poglobljeno poznavanje vsebin, in usposabljanje za učinkovito iskanje informacij za kakovostno pripravo na pogajanja. Pripravljene so bile tudi smernice za sindikalne pogajalce, ki so izšle v posebni knjižici s smernicami za prenovo in posodobitev vsebin kolektivnih pogodb.
Poleg tega je bil podpisan protokol o prenosu vsebin iz evropskega socialnega dialoga. Podpisniki - ZSSS in ZDS - so s protokolom ugotovili, da socialni sporazumi, dogovorjeni in sklenjeni med evropskimi socialnimi partnerji, niso v zadostni meri vključeni v vsebine slovenskih kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti in da se da na tem področju narediti še velik korak naprej.
Z razvitim sistemom proti segmentaciji in izključenosti
Potrebno je zagotoviti čim večjo informiranost in medsebojno povezanost kolektivnih pogajanj na vseh ravneh, evropski in nacionalni, verjamejo v ZSSS.
V sindikalni centrali so ob tem navedli še besede Katarine Kresal Šoltes z Inštituta za delo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, da je socialno partnerstvo treba prepoznati in razvijati kot eno od pomembnih konkurenčnih prednosti slovenskega gospodarstva na globalnem trgu, saj se je na evropskem prostoru v preteklosti izkazalo kot učinkovit mehanizem za zagotavljanje socialnega miru, vključujočega trga dela in družbene kohezije, kar da je predpogoj za urejene in stabilne razmere za razvoj gospodarstva in blaginjo prebivalstva.
Razvit sistem kolektivnih pogajanj je treba izkoristiti za uveljavitev ukrepov za zmanjšanje segmentacije in spodbujanje vključenosti in enakostni na trgu dela, zlasti med mladimi, ki po kazalcih brezposelnosti in prekernih oblikah zaposlitve že uvrščajo Slovenijo na sam rep držav članic EU, so opozorili v ZSSS.
Pozvali so še, da se čim hitreje pristopi k uradnemu prevodu evropskih sporazumov, ki bi olajšali vključitev vsebine sporazumov v slovenske kolektivne pogodbe.
