Medtem ko je okoli 110 delavcev Nafte Petrochema, hčerinskega podjetja državne Nafte Lendava, zaradi zamude pri izplačilu plač v ponedeljek začelo stavkati, prihajajo na dan podatki o sumih izčrpavanja družbe v preteklosti. Zaradi poslov iz časov, ko je Skupino Nafta Lendava vodil lani zamenjani, sicer pa dolgoletni generalni direktor Cvetko Žalik, naj bi bili kriminalisti redni »gostje« pomurske skupine, ki se danes spopada z likvidnostnimi težavi.
Tiskovna predstavnica murskosoboške policijske uprave Suzana Rauš na vprašanja v zvezi s preiskovanjem poslov Skupine Nafta Lendava konkretno ni odgovorila. Povedala je zgolj, da »v predkazenskem postopku obravnavajo eno od pomurskih podjetij«.
Vprašljivi posli oškodovali Nafto Lendava
Katere posle natančno naj bi kriminalisti preiskovali, ni znano, se je pa po neuradnih informacijah za vprašljive izkazalo kar nekaj odločitev iz časa, ko je skupino vodil Žalik. Nafta Petrochem, ki izdeluje petrokemična lepila, formalin in druge petrokemične izdelke, naj bi tako v preteklosti avstrijski družbi Fundermax izdelke prodajala po cenah, ki niso pokrile niti vseh stroškov, kar je družbi povzročilo za nekaj sto tisoč evrov škode. Novi generalni direktor Nafte Lendava Dušan Stopar, ki je vodenje skupine prevzel lani, je neuradne podatke potrdil: »Za Nafto Petrochem je bila pogodba s Fundermaxom škodljiva.« Dodatnih nekaj sto tisoč evrov, ki bi jih skupina zdaj krvavo potrebovala, je Nafta Petrochem »izgubila«, ker je kalo pri nakupu vhodnih surovin oziroma metanola namesto predpisanega manj kot enega odstotka obračunala v višini štirih odstotkov. »Višina kala je bila šestkrat višja od normalnega, kar je za panogo, v kateri delujemo, popolnoma nesprejemljivo,« je pojasnil Stopar.
Na tisoče evrov pa naj bi Skupina Nafta Lendava mesečno izgubljala tudi s prenosom informatike na podjetje E-te-co v lasti Saše Jordakija. Po zatrjevanju naših virov je E-te-co, ki je bil ustanovljen leta 2007, z vsakim podjetjem Skupine Nafta Lendava posebej sklenil pogodbo o izvajanju storitev informatike, skupna vrednost posla pa je znašala 12.500 evrov na mesec. Po lanskoletni zamenjavi Žalika je Skupina Nafta Lendava omenjeno pogodbo razdrla, novemu podjetju pa plačuje mesečno zdaj kar štirikrat nižje zneske za informacijske storitve. E-te-co, ki je lani dosegel skoraj 700.000 evrov prihodkov od prodaje, prvič od ustanovitve pa posloval v rdečih številkah (čista izguba je znašala 117.000 evrov), ima sicer že dober mesec blokiranega enega od transakcijskih računov. Na naša vprašanja Jordaki ni odgovoril.
»Izginulo« nafto nadomestili z državno rezervo
Poleg tega naj bi v hčerinskem podjetju Eko - Nafta pred leti prišlo celo do domnevne odtujitve ogromnih količin nafte, in sicer v višini 150.000 litrov. Eko - Nafta skladišči v 20-milijonskem rezervoarju tekoča goriva za Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve. Poleg tega ima podjetje še pet manjših rezervoarjev za lastne potrebe, katerih skupna zmogljivost pa znaša okoli pet milijonov litrov. Prav v slednjih naj bi najprej »zmanjkalo« 150.000 litrov nafte, a so ob napovedanem carinskem pregledu zagato rešili tako, da so manjkajoče količine tekočih goriv enostavno pretočili iz rezervoarja zavoda za blagovne rezerve, zatrjujejo naši viri. A kmalu zatem je sledila še nenapovedana kontrola zavoda za blagovne rezerve, pri kateri so nato ugotovili, da manjka v 20-milijonskem rezervoarju, ki ga najema zavod, 150.000 tisoč litrov nafte. Tudi te podatke je Stopar potrdil: »Manko je bil ugotovljen in tudi nadomeščen leta 2011.«
Žalik je pojasnil, da že nekaj časa ni več zaposlen v Nafti Lendava, zato navedene očitke težko komentira. Ob tem je še poudaril, da je od hčerinskih podjetij neposredno vodil le Geonergo.
