Grčija je bila prva država, ki je prejela posojilo EU in Mednarodnega denarnega sklada. Leta 2010 je dobila 110 milijard evrov, ker se je to izkazalo za premalo, pa je leta 2012 dobila še 130 milijard evrov pomoči. Zasebni sektor ji je ob tem odpisal še za več kot 100 milijard evrov dolga. Juncker je imel pri pogajanjih o pomoči Grčiji kot takratni šef evroskupine ključno vlogo. Kot je dejal danes, se je kot lev boril za obstanek Grčije v območju evra, zdaj pa je, kot pravi, edini politik, »ki je v Grčiji priljubljen enako kot v Nemčiji«. Lepo besedo je namenil tudi Samarasu, ki mu je »kot brat«, o morebitni nadaljnji pomoči Grčiji pa se ni želel opredeljevati.
Nekdanji luksemburški premier je opozoril, da Evropa še ni v celoti premagala dolžniške krize. »Menim, da smo prehodili dolgo pot in da se bližamo koncu, vendar še nismo naredili obrata,« je dejal. Kot predsednik Evropske komisije si bo prizadeval za spodbujanje investicij in zmanjšanje brezposelnosti.
Juncker včeraj ni želel komentirati sestavljanja nove evropske komisije, katere člani naj bi bili znani nekje septembra, je pa nekaj besed namenil Portugalski, ki je znova v središču pozornosti. Ta je maja izšla iz programa mednarodne finančne pomoči, a so razmere še vedno negotove in zato mora Evropa ostati previdna, je dejal.
