Kadar so nemški mediji omenjali berlinskega škofa Rainerja Mario Woelkija, so se največkrat spomnili njegovega dokaj skromnega življenjskega stila.
Ob potratnem škofu Hansu Petru Tebartzu van Elstu iz Limburga, ki je svoj škofijski sedež luksuzno prenavljal za 31,5 milijona evrov, so primerjali, kdo od nemških škofov in nadškofov si resnično kaj privošči. Tedaj je bil Rainer Maria Woelki v Berlinu običajno na nasprotni strani. Med najrevnejšimi nadškofijami v Nemčiji, med večinoma »katoliškimi neverniki« se je vozil s kolesom. V primerjavi s preostalimi cerkvenimi dostojanstveniki, ki v svoj vozni park večinoma štejejo limuzine znamke BMW, je žel simpatije plačnikov cerkvenega davka.
Da se ravno Rainer Maria Woelki seli v Köln, zaradi bogatih meščanov najbogatejšo nadškofijo v Nemčiji, kljub temu ni nobeno presenečenje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil tajnik vplivnega kölnskega kardinala Joachima Meissnerja, ki mu zdaj sledi na sedežu nadškofa.
Promoviral na univerzi Opus Dei
Leta 2000 je novoimenovani kölnski nadškof promoviral na univerzi Santa Croce v Rimu, ki jo vodi Opus Dei. Rainer Maria Woelki je že ob imenovanju na visoki cerkveni položaj v Berlinu zanikal, da bi bil član tega vplivnega konservativnega cerkvenega združenja, študij na tej ustanovi pa mu je v njegovi cerkveni karieri vse prej kot škodil.
Če je bil Rainer Maria Woelki v svobodomiselnem Berlinu v pravem pomenu besede misijonar in je vodil eno najrevnejših škofij v Nemčiji, zdaj prihaja v bogato postlano posteljo. Köln ima v primerjavi z drugimi nemškimi nadškofijami malo površine, a s približno 2,14 milijona vernikov spodobno število obveznikov cerkvenega davka. Ti so večinoma premožni, gospodarstvo v Kölnu, Düsseldorfu in Bonnu je v razcvetu, v mestecu Meerbusch med Kreefeldom in Düsseldorfom je vsak 50. meščan milijonar.
Köln bogatejši kot Chicago
Tako se v nadškofijsko blagajno iz naslova cerkvenega davka steče okoli 525 milijonov evrov na leto, proračun nadškofije znaša dobro milijardo evrov na leto. Köln se s tako visokim prilivom iz cerkvenega davka poteguje za prvo mesto na svetu, kjer mu konkurenco dela le še ameriški Chicago, pri čemer prilivi slednjega izvirajo predvsem iz prostovoljnih prispevkov, ki so manj zanesljivi od cerkvenega davka, ki napaja blagajno kölnske nadškofije.
V Kölnu znajo poleg tega s svojim premoženjem tudi dobro gospodariti. Samo iz svojih nepremičnin iztržijo okoli 10 milijonov na leto, kar je približno proračun newyorške nadškofije. Dosedanji kardinal Joachim Messner, priučeni bankir, je leta 2010 odprl sklad, v katerem so bogati donatorji v njegove roke zaupali upravljanje svojega premoženja. Skupaj s tamkajšnjim Karitasom nadškofija zaposluje 50.000 ljudi. Messner velja za enega najvplivnejših nemških kardinalov, naslednik, ki si ga je izbral tudi zato, ker meni, da ne bo skrenil z njegove konservativne poti, pa stopa v sled zahtevnega predhodnika.
