Medtem ko je v zadnjih mesecih v soju žarometov osnovno vzdrževanje državnih cest – Direkcija RS za ceste ima za zdaj na voljo denar le do konca septembra – strokovnjaki opozarjajo tudi na škodo, ki nastaja zaradi ustavljenih investicij in gradbišč, ki mirujejo že devet mesecev. Direkcija za ceste namreč letos iz proračuna ni dobila niti ficka za investicije, zato se izvajajo le projekti, ki jih v pretežni meri sofinancira Bruselj.
Ne vedo, kdaj bodo zagnali stroje
Pri upravljalcu državnih cest so povedali, da 21 gradbišč zaradi pomanjkanja denarja miruje že od novembra, ko so dela začasno prekinili zaradi zime. Ker direkcija za ceste v proračunu nima zagotovljenih finančnih sredstev za investicije niti v prihodnjem letu, ne vedo, kdaj bodo lahko stroje na omenjenih gradbiščih sploh zagnali.
V začetku leta so pri direkciji za ceste ustavili tudi vse aktivnosti pri skupno 706 investicijskih projektih. Edini trije, ki so jih v vmesnem času potegnili iz predala, so obnova mostov v Prestranku in pri Skrlinovem gradu (čez reko Socko) ter viadukta na Trojanah, za katere je pristojno ministrstvo konec januarja naknadno našlo denar, potem ko je direkcija za ceste uvedla omejitve na 15 razpadajočih mostovih po vsej državi.
»Kakšni bodo dodatni stroški, povzročeni na že izvedenih, a nedokončanih odsekih, bo znano, ko se bo dela na teh gradbiščih nadaljevalo,« nam s konkretnimi številkami niso želeli postreči na direkciji za ceste.
Neposredne škode že 2 milijona
Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi v devetih mesecih, kolikor gradbišča mirujejo, samo zaradi njihovega zavarovanja nastala milijonska škoda. »Največja škoda definitivno nastaja zaradi zavarovanja gradbišč, nezanemarljive dodatne stroške pa lahko povzročijo tudi izvajalci, ki so zaradi zamrznitve del ob načrtovani prihodek. Na gradbiščih je ostal tudi del njihove opreme, kontejnerji in drugo, zato bo to stvar pogajanj, v skrajnem primeru pa lahko izvajalci državo tudi tožijo. Če izvzamemo posredno škodo, ki se povzroča uporabnikom – hrup, poškodbe na avtomobilih zaradi slabega asfalta, prometna varnost, zastoji in drugo – je do zdaj neposredne škode za najmanj dva milijona evrov,« je povedal eden od poznavalcev razmer, ki ni želel biti imenovan. Poudaril je še, da čedalje večja škoda nastaja tudi zaradi zamrznjenih investicijskih projektov, saj se stanje na cestah iz dneva v dan poslabšuje, kar pomeni, da bodo kasneje realizirane investicije temu primerno dražje.
Izvedeli smo še, da naj bi se tudi odstotek regionalnih in glavnih cest, ki so v slabem ali zelo slabem stanju, drastično povečeval. V »normalnem« stanju jih je le še 23 odstotkov ali manj kot vsaka četrta cesta.
