Po delnih neuradnih izidih volitev v DZ, ki jih je objavila Državna volilna komisija (DVK) po preštetih 99,97 odstotka glasovnic, je SMC relativna zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev, saj so ji volivci namenili 34,61 odstotka glasov oziroma 36 sedežev v DZ. Na drugem mestu je SDS, ki je dobila 20,96 odstotka glasov oziroma 21 sedežev.

V DZ so se uvrstili DeSUS (10,21 odstotka oz. 10 sedežev), Združena levica (5,97 odstotka oz. šest sedežev), SD (5,95 odstotka oz. šest sedežev), NSi (5,53 odstotka oz. pet sedežev), ZaAB (4,34 odstotka oz. štiri sedeže).

Tik pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom pa je po trenutnih podatkih SLS, za katero je glasovalo 3,98 odstotka volivcev. Ker je izid tako tesen, ga lahko spremenijo glasovi, ki bodo prispeli po pošti iz Slovenije ter tujine oziroma diplomatsko-konzularnih predstavništev.

Že v ponedeljek bodo namreč prišteli glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije, v ponedeljek, 21. julija, pa glasovnice iz tujine. Na uradne izide volitev pa bo treba počakati do 29. julija.

Preostale stranke niso presegle parlamentarnega praga. Iz DZ sta poleg SLS izpadli še dve dosedanji parlamentarni stranki, in sicer PS (2,96 odstotka glasov) in DL (0,63 odstotka).

SMC je bila zmagovalka volitev v vseh osmih volilnih enotah, najbolj prepričljivo pa je zmagala v volilni enoti Ljubljana Center, kjer je zanjo glasovalo 37,79 odstotka volivcev. Najmanj volivcev pa je zanjo glasovalo v volilni enoti Ptuj (29,88 odstotka). Drugouvrščena stranka SDS je največjo podporo (22,05 odstotka) prejela v volilni enoti Kranj, najnižjo pa v volilni enoti Postojni (19,04 odstotka).

SMC je zmagala v 82 od 88 volilnih okrajev, najbolj prepričljivo pa v enem izmed okrajev Ljubljana Vič Rudnik, kjer je dobila 42,98-odstotno podporo. SDS jo je prehitela v Ribnici, Škofji Loki, Ajdovščini, Grosupljem, enem od novomeških okrajev ter Lenartu. Največjo podporo pa je SDS dobila v Grosupljem, kjer je za to stranko glasovalo 35,42 odstotka.

DVK je podatke objavila po preštetih 99,97 odstotkih 873.259 glasovnicah. Volilna udeležba je bila 50,99-odstotna.

Pahor čestital Cerarju; delovno srečanje v sredo

Predsednik republike Borut Pahor je v telefonskem pogovoru čestital predsedniku SMC Miru Cerarju, ki je, kot kaže, prepričljivo zmagal na državnozborskih volitvah. Pahor je prek Twitterja še sporočil, da sta se s Cerarjem dogovorila za delovno srečanje v sredo popoldan.

Prikazano je stanje po podatkih, obdelanih do 21:25 ure dne 13. 07. 2014. Vsi podatki so neuradni.

Rezultati vzporednih volitev

Največ glasov na drugih predčasnih volitvah poslancev je dobila SMC, in sicer 36,9 odstotka glasov oz. 38 sedežev v državnem zboru, kažejo podatki, ki jih je z vzporednim preverjanjem volje volivcev za Radiotelevizijo Slovenija in POP TV pridobila Mediana. Sledi SDS z 19,2 odstotka glasovi oz. 19 sedeži.

V DZ so se uvrstili še DeSUS (9,7 odstotka oz. 10 sedežev), Združena levica (7,1 odstotka oz. sedem sedežev), SD (5,8 odstotka oz. pet sedežev), NSi (5,4 odstotka oz. pet sedežev) in ZaAB (4,7 odstotka oz. štiri sedeže).

Vse ostale stranke so dobile manj kot štiri odstotke glasov in tako ostale pod parlamentarnim pragom. Iz DZ so izpadle tri dosedanje parlamentarne stranke, SLS (3,3 odstotka), PS (2,8 odstotka) in DL (0,6 odstotka)

Vzporedne volitve je za RTVS in POP TV opravila družba Mediana med 12.078 volivci.

Gospodarstvo si želi stabilno vlado z ukrepi za rast in konkurenčnost

Gospodarstvo si želi stabilne vlade, od nje pa pričakuje čim prejšnje ukrepe za rast in večjo konkurenčnost. Prvi mož GZS Samo Hribar Milič si po današnjih parlamentarnih volitvah želi hitrega gospodarskega preporoda, prvi mož OZS Branko Meh pa čim prejšnje razbremenitve gospodarstva in več posluha za malo gospodarstvo.

Po oceni predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Hribar Miliča rezultat volitev na nek način predstavlja "nezaupnico etabliranim strankam" in veliko upanje, ki ga volivci namenjajo novim obrazom. Ti novi obrazi pa morajo po njegovi oceni zdaj zamenjati retoriko, ki je skušala biti čim bolj všečna pred volitvami.

Zdaj, po volitvah, morajo namreč v neki stabilni koaliciji pripraviti program, ki bi Sloveniji zagotovil socialno stabilnost, gospodarsko konkurenčnost, stabilizacijo razmer na področju zaposlovanja in gospodarsko rast, je prepričan Hribar Milič.

Gospodarstvo od nove vlade pričakuje ne le dogovor o boljši gospodarski politiki, to je nekaj, kar bi morala v tem trenutku narediti vsaka vlada, je dejal za STA in dodal: "Če nova vlada ne bo zagotovila nekega hitrega gospodarskega preporoda, vključno z reformami, potem tudi sama ne bo dolgo časa zdržala in bo ta velika podpora relativno hitro upadla."

Preberite še prve izjave po rezultatih volitev.

Sindikati novoizvoljene politike opozarjajo na socialni dialog

Sindikati politike, ki so jim volivci na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah zaupali mandat poslancev v novem sklicu DZ, opozarjajo na pomen socialnega dialoga. "Če tega ne bo, ni volilnega rezultata, ki bi jamčil, da pridemo iz krize," je opozoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Pri programu Stranke Mira Cerarja (SMC) je nekaj zelo pomembnih elementov, na katere bodo sindikati izrazito pozorni, je danes za STA napovedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Pri tem je izpostavil vprašanje izenačevanja obdavčitve različnih oblik zaposlovanja, nasprotovanje razbremenjevanju najbogatejših z napovedano uvedbo delne socialne kapice, skrb mu vzbuja tudi nagrajevanje večje delovne uspešnosti v javnem sektorju ob nespremenjeni masi plač.

Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi upa, da bodo izvoljene stranke uspele sestaviti vlado z dvema ali tremi strankami. "Da ne bo spet veliko interesov v vladi," je pojasnil za STA.

Pričakuje tudi, da bo nova vlada čim prej našla čas, da pove Bruslju, kaj bomo in česa ne bomo uresničili. "Priporočila, ki smo jih prejeli iz Bruslja, so za Slovenijo s številnih vidikov neprimerna," je opozoril. Izrazil je upanje, da bo nova vlada poskrbela, da komercialne banke stopijo v pravo vrsto v Frankfurtu, kjer bo Evropska centralna banka v naslednjih tednih delila 400 milijard evrov.

Prejeli 228 klicev

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je tekom volilnega molka po kampanji za volitve poslancev v državni zbor prejela rekordno število prijav domnevnih kršitev volilnega molka. Sprejela je 304 klice, pri čemer v 60 primerih ni šlo za prijavo kršitev volilnega molka, tako da obravnavajo 244 prijav.

Velika večina prijav se je nanašala na prejeta sporočila SMS s politično vsebino. Ostale prijave so povezane z deljenjem volilnega gradiva v poštne nabiralnike, plakatiranjem in z objavami na družbenih omrežjih. Prejeli so tudi eno prijavo zaradi objave na televiziji, so sporočili z ministrstva.

Ob državnozborskih volitvah leta 1996 so prejeli 45 prijav domnevnih kršitev volilnega molka, ob volitvah leta 2000 so jih prejeli 140, štiri leta kasneje 102, na volitvah leta 2008 so jih prejeli 133, na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011 pa 179.