Preden bo evropski parlament prihodnji torek glasoval o Junckerjevem imenovanju za novega predsednika evropske komisije, se je nekdanji luksemburški premier podal na predstavitveni obhod poslanskih skupin evropskega parlamenta. Čeprav sta največji politični skupini Evropske ljudske stranke (ELS) ter Socialistov in demokratov (S&D) načeloma že sklenili veliko koalicijo za podporo Junckerju, njuna večina ne zadostuje za Junckerjevo potrditev.
Kandidat za predsednika evropske komisije mora biti potrjen najmanj z absolutno večino 376 glasov poslancev, a jih ELS in S&D skupaj premoreta le 312. Povrh vsega je tudi vprašljivo, ali lahko Juncker na tajnem glasovanju v parlamentu dejansko računa na polno podporo poslancev ELS in S&D, saj naj bi v teh poslanskih skupinah nekateri poslanci tudi nasprotovali njegovemu imenovanju. Njegovo izvolitev utegnejo slednjič omogočiti glasovi liberalcev (ALDE) in Zelenih. Junckerjeva predstavitev pri političnih skupinah v evropskem parlamentu zato ni bila zgolj vljudnostni obisk.
Trojka je nedemokratična
Socialistom in demokratom je obljubil, da bo pri sestavljanju naslednje komisije resor za gospodarske in monetarne zadeve, ki ga trenutno vodi finski liberalec Olli Rehn, podelil prav njihovi politični opciji. Socialisti naj bi tako dobili večjo težo pri oblikovanju prihodnjih ekonomskih politik Unije. Juncker namerava zagovarjati proračunsko vzdržnost držav članic, ne pa restriktivne varčevalne politike, so lahko v poslanskih skupinah slišali še med njegovimi predstavitvami. Sistem trojke, ki je prezadolženim državam narekovala ostre varčevalne politike, je za Junckerja nedemokratičen in ga je treba odpraviti. Fleksibilnejšo dojemanje uresničevanja zavez pakta stabilnosti in rasti zanj predstavlja zgolj del nujnih strukturnih reformnih ukrepov, vsebinskih posegov v sam pakt pa naj ne bi bilo.
Na srečanju s poslanci Zelenih je obljubil nadaljnje reforme EU. Večjo podporo državljanov Evropski uniji preprečuje preveliko vmešavanje integracije v vsakdanja življenja ljudi. »EU se mora bolje naučiti, da se ne vmešava v stvari, ki se je ne tičejo,« je dejal. Tako je posredno pritrdil vsem tistim evrokritičnim glasovom (tudi britanskim), ki opozarjajo na preobsežen vpliv Unije v posameznih segmentih nacionalnih zakonodaj. Na srečanju z evroskeptično skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki nasprotujejo še večjemu prenosu nacionalnih pristojnosti na Bruselj, je dejal, da ni federalist in se na zavzema za Združene države Evrope.
Povrnitvi nekaterih nacionalnih pristojnosti Veliki Britaniji ne bo nasprotoval, če se bodo o tem strinjali tudi voditelji držav članic. Juncker si sicer želi, da bi VB ostala del EU. S temi zagotovili je stopil korak bliže britanskemu premierju Cameronu, ki se želi pred referendumom o morebitnem izstopu VB iz EU pogoditi za boljši položaj Otoka v Uniji. ag
