Miro Cerar, zelo verjetni prvi kandidat za novega mandatarja, je včeraj morda dokončno ustavil za ta teden predvideni dogovor o podaljšanju varčevalnih ukrepov v javnem sektorju. Kot smo izvedeli, ga je notranji minister v odhajanju Gregor Virant poklical, najverjetneje zato, ker se je želel pohvaliti z napredkom pri pogajanjih, Cerar pa ga je zavrnil oziroma, lepše povedano, »izrazil željo«, da bi se o plačah javnih uslužbencev dogovorila nova vlada. Cerarjev poseg je menda po neuradnih virih močno razburil premierko Alenko Bratušek, ki si od 342 milijonov evrov vrednega dogovora očitno obeta dodatne politične točke.
V Virantovem kabinetu še ne vedo, ali bo zaradi pogovora s Cerarjem prišlo do spremembe načrta, po katerem bi, ob potrditvi dogovora s strani sindikatov (odgovore vlada pričakuje do jutri), o sporazumu predvidoma že jutri odločala vlada, podpis dogovora in aneksov pa bi sledil najverjetneje v petek.
Brez dogovora sprostitev?
Cerar je včeraj svoje mnenje pojasnil tudi medijem. Po njegovih besedah bi morala prihodnja vlada imeti možnost, da »zadevo pogleda«. »Če je dobra, jo lahko v kratkem času podpiše; če ugotovi, da je škodljiva, pa je še toliko bolj utemeljeno, da ima možnost, da zadeve spremeni,« je dejal. Pomisleke nekaterih, da nova vlada pogajanj ne bi mogla končati do novega leta, je zavrnil rekoč, da so takšni argumenti »pod nivojem«.
Podpis sedanje vlade pod dogovorom bi gotovo zavezoval tudi prihodnjo. Če dogovor v novem sklicu parlamenta ne bi bil potrjen, bi se plačna lestvica, regres, napredovanja... vrnili na raven pred znižanjem oziroma sprostili. V skladu z dogovorom bi vsi dosedanji varčevalni ukrepi veljali tudi prihodnje leto. Ob tem si je vlada »izborila« povečanje dovoljenega letnega zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju z dosedanjega 1 na 1,5 odstotka, sindikati pa »odmrznitev« napredovanj tistih javnih uslužbencev, ki so že več let v izhodiščnem plačnem razredu in do zdaj še niso napredovali.
Sindikati proti dogovoru
Dogovor je tudi brez Cerarjevega »posega« pod velikim vprašajem, saj dodatnemu znižanju števila zaposlenih nasprotuje vse več sindikatov. Spet drugi, na primer Sviz, pa želijo čimprejšnji podpis dogovora. Po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja bi namreč oblikovanje nove vlade in časovna stiska ob koncu leta lahko povzročila večji konflikt med sindikati in vlado. Poleg tega se nekateri bojijo, denimo v Sindikatu policistov Slovenije (SPS), da bi nova vlada ukrepe še zaostrila. Predsednik SPS Zoran Petrovič je dejal, da bi bila zato lahko prestavitev dogovora dvorezen meč. Podobno razmišlja Štrukelj: »Na jutrišnji izredni seji Sviza bomo vztrajali, da je omenjeni dogovor spodnji prag, pod katerega ne gremo. Od gospoda Cerarja pa bomo zahtevali, da pojasni, ali želi s prestavitvijo dogovora prekiniti sedanje absurdno varčevanje ali pa mu, nasprotno, tudi tak dogovor ne zadostuje in ga želi še zaostriti.«
