Marec je bil preobrat

Mesec marec je bil preobrat. Do takrat je bila kriza v Ukrajini notranja - med bolj proevropskim in bolj prorusko usmerjenim delom države. Protesti, katerih epicenter je bil kijevski trg Majdan, so februarja vodili v odstavitev predsednika Viktorja Janukoviča in imenovanje novih oblasti.

Marca je sledila ruska invazija na polotok Krim, s čimer je ukrajinska kriza dokončno dobila mednarodne razsežnosti. S tem mesecem se je tudi povečalo število ukrajinskih prosilcev za azil v EU, razkrivajo podatki agencije EU za azil (Easo) s sedežem na Malti, o katerih piše bruseljski spletni bilten EUobserver.

Kot je pojasnil direktor agencije Robert K. Visser, je večina prosilcev že prej živela v EU, zdaj so le še vložili prošnjo za azil. Tisti Ukrajinci, ki so namreč za azil prosili v preteklosti, so bili praviloma zavrnjeni, zdaj pa upajo, da bo odgovor zaradi krize v njihovi domovini pozitiven.

110.000 Ukrajincev naj bi se zateklo v Rusijo

V vsakem primeru so navedene številke malenkostne v primerjavi z npr. 110.000 Ukrajinci, ki naj bi se po podatkih Združenih narodov zatekli v Rusijo.

Malenkostne pa so tudi v primerjavi s Sirijo, ki ostaja daleč največja humanitarna kriza v sosedstvu EU. Domovino je doslej zapustilo že približno tri milijone Sircev, a manj kot 100.000 jih je zavetišče poiskalo v Evropi. Večina jih ostaja v begunskih taboriščih v Libanonu, Turčiji, Jordaniji in tudi Egiptu.

Vse pogostejši nezakoniti poskusi prihoda v Evropo

Ker jih države članice EU same od sebe niso pripravljene sprejeti, so meje unije za večino od njih nedosegljive. To tudi vodi v vse pogostejše nezakonite poskuse prihoda v Evropo, ponavadi na prenapolnjenih čolnih preko Sredozemskega morja, kar se pogosto konča tragično.

Visser je še razkril, da povečanja števila prosilcev za azil iz Iraka, kjer v zadnjem času zaradi ofenzive sunitskih skrajnežev vre, zaenkrat ne beležijo. So pa po drugi strani letos zaznali skokovit porast števila prosilcev za azil iz Eritreje, čeprav kakšnih dramatičnih sprememb v tej državi ni bilo.

Lani je bilo v EU sicer vloženih rekordno število prošenj za azil - 435.760. Večina prosilcev prihaja z Zahodnega Balkana, iz Sirije, Rusije, Afganistana in Pakistana. Največ prošenj je bilo vloženih v Nemčiji, Franciji, na Švedskem, v Veliki Britaniji in Italiji.