V neposredni bližini glavnega trga (Piazza Maggiore) v Bologni stoji Neptunova fontana, na njej pa, kakopak, kip Neptuna, rimskega boga vode in morja. Eden mnogih Neptunovih kipov, ki jih najdemo po vsem svetu, se kaj bistveno ne razlikuje od ostalih upodobitev tega bradatega moža. Se pa ob dolgi bradi malce bolj razlikuje njegov najbolj prepoznaven znak – trizob, bojnim vilam podobno orožje na drogu, saj ima svoje konice oblikovane malenkost drugače. In prav ta trizob, ki ga že od leta 1565 na vrhu svoje fontane v prestolnici italijanske pokrajine Emilije - Romanje drži Neptun, je služil kot osnova za logotip avtomobilske znamke, ki so jo ustanovili prav v Bologni in ki že sto let navdušuje ljubitelje športnih in luksuznih jeklenih konjičkov – Maseratija.
No, če želimo biti povsem natančni, je treba dodati, da čeprav znamka Maserati letos obeležuje stoto obletnico delovanja – leta 1914 so namreč odprli delavnico v nekdanji tovarni steklenic in nad njo obesili napis »Officine Alfieri Maserati« – omenjenega trizoba še ne uporablja toliko časa. Kot zaščitni znak se namreč pojavlja od leta 1920, ko je eden od sedmih bratov Maserati, umetnik Mario (drugih pet, Alfieri, Bindo, Carlo, Ettore in Ernesto, se je od malega navduševalo nad avtomobili, sedmi, prav tako Alfieri, pa je umrl star vsega eno leto), na predlog družinskega prijatelja Marquisa Diega de Sterlicha omenjeni simbol uporabil v logotipu znamke. Ker je bilo to logično iz več vidikov: Neptun, torej lastnik trizoba, je namreč sinonim za fizično moč in zdravje, ob tem pa je njegova fontana ena glavnih znamenitosti domačega mesta Maseratijev. A četudi se logotip prvič pojavi leta 1920, je bilo to še dovolj zgodaj, da je našel mesto tudi na prvem avtomobilu, ki je nosil Maseratijevo ime: tipo 26, predstavljen leta 1926, je bil evolucija avtomobila GP 8C turbo proizvajalca Diatto. Pri njem so se leto poprej zaradi finančnih težav in dolgov odpovedali avtomobilskim dirkam, bratje Maserati pa so ob pomoči omenjenega gospoda de Sterlicha, sicer velikega oboževalca Alfierija Maseratija, ki je bil odličen dirkač, odkupili nekaj Diattovih šasij. Tako je nastal prvi Maserati, s katerim je Alfieri že na prvi dirki v svoji kategoriji zmagal.
Od dirk do običajnih cest
Alfieri Maserati je z zmagami na raznih dirkah nadaljeval tudi v naslednjih letih, leta 1928 pa doživel hudo nesrečo. Umrl je štiri leta kasneje, vmes, leta 1929, pa je Maseratijev avtomobil V4 z voznikom Baconinom Borzacchinijem dosegel tudi svetovni hitrostni rekord, ko je v Cremoni na desetih kilometrih povprečno vozil s hitrostjo 246 km/h. Po Alfierijevi smrti so bratje nadaljevali s projektiranjem in razvijanjem avtomobilov, ki so na dirkah dosegali velike uspehe, leta 1937 pa podjetje prodali Adolfu Orsiju, ki je proizvodnjo preselil v Modeno, kjer ima sedež še dandanes. Prodaji navkljub pa je trojica bratov Maserati v vlogi inženirjev pri podjetju ostala še naslednjih deset let, za slovo pa leta 1946 dizajnirala model A6, prvi Maseratijev avtomobil, namenjen vsakdanji rabi.
A to seveda ni pomenilo, da so dirke opustili – v letih 1939 in 1940 je Maserati osvojil zmagi na dirki 500 milj Indianapolisa, s čimer je postal in ostal do danes edini italijanski proizvajalec avtomobilov, ki mu je to uspelo. V 50. letih je imel Maserati svojo ekipo v formuli 1 in čeprav na začetku ni beležil dobrih rezultatov, je sloviti argentinski dirkač Juan Manuel Fangio z njim leta 1957 osvojil naslov svetovnega prvaka. Isto leto pa predstavlja še eno prelomnico – Maserati se je namreč umaknil iz sveta avtomobilskih dirk in se začel posvečati cestnim avtomobilom. Iz tistega časa izvira tudi nekaj slavnih modelov, denimo 6-valjni 3500, aluminijasti kupe, ki se je v posebni izvedenki lahko pohvalil s 235 konji moči, pa quattroporte, prvi Maseratijev avtomobil s štirimi vrati, ki je danes na cestah že v obliki šeste generacije…
Pred bankrotom ga je rešila vlada
Po precej uspešnem prehodu z dirkališč na običajne ceste je leta 1968 Maseratija prevzel francoski proizvajalec Citroën, pod vodstvom katerega se je znamka precej spremenila – na ceste so tako spravili cel kup novih modelov (indy, bora, merak, khamsin…), že nekaj let kasneje, po Citroënovem bankrotu, pa se je tudi Maserati znašel na robu prepada, a so ga rešili vložki italijanske vlade. Leta 1975 je podjetje prevzel nekdanji argentinski dirkač Alejandro de Tomaso, pod čigar vodstvom se je Maserati usmeril k izdelovanju kupejev z motorji, vgrajenimi spredaj, in pogonom na zadnji kolesni par. Od leta 1993 Maserati tako ali drugače spada pod Fiatovo streho, od leta 2002, ko je znova vstopil na ameriški trg, pa ZDA, kjer velja za velik statusni simbol, predstavljajo enega njegovih najpomembnejših trgov. Tako ni čudno, da na istoimenski pesmi z albuma Red o njem prepeva morda celo največja ameriška pevska zvezda ta hip Taylor Swift.
Trenutno Maseratijeva paleta obsega štiri avtomobile – poleg omenjenega quattroporteja še manjšega 4-vratnega ghiblija, grantourisma in grancabria. Prihodnje leto se obeta prihod luksuznega športnega terenca levanteja, leto kasneje pa še športnega kupeja alfierija, ki nosi ime po legendarnem Alfieriju Maseratiju. Tudi ob njuni pomoči bi Maserati leta 2018 rad zabeležil prodajo 75.000 enot letno; za primerjavo: lani so jih prodali 15.400.
