Sožitje slikarstva in glasbe
Nastajanje tega svojevrstnega umetniškega dela lahko obiskovalci že vse od 9. aprila spremljajo vsak dan, saj so vrata vsem, ki bi si sliko radi ogledali, na široko odprta. Treba je le pustiti predsodke pred vrati ali pa še malo naprej, kot pravi Lina Debeljak iz Dolenjskih Toplic, ki redno spremlja nastajanje slike. V Sokolcu, kot ga radi imenujejo Novomeščani, so namreč svoje mesto našli alternativni umetniki. A v galeriji s slikarskim platnom, čopiči in barvami se zdi, da alternative ni, ostaja le umetnost. Slika, ki obiskovalca ne pusti ravnodušnega, žari in pripoveduje svojo zgodbo – tisočere podrobnosti šepetajo o slikarstvu, ki je roke podalo glasbi.
Igorju Obradinoviču je pripadlo sredinsko platno, na katerega med drugim slika violino. »Všeč sta mi njena oblika in zvok,« pravi. Na njegovi levi Sebastjan Šeremet s svojo interpretacijo glasbo prepleta s filozofijo. »Glasba mi ne pomeni nič, če ne nosi sporočila,« pojasnjuje. Nejc Smodiš pa ustvarja na desni, kjer odmev zob pripoveduje o petju, saj je pevec tudi sam. A to je le nekaj podrobnosti, saj spretni umetniški prsti vsak dan dodajo nove. »Ničesar ne načrtujemo, kar začutiš, to narediš,« pravi Smodiš, zato bo treba na zaključeno celoto počakati vse do dražbe, čeprav se neukemu očesu morda zdi, da ji prav nič ne manjka.
»Nekaterim se je že po drugem dnevu zdelo, da je slika zaključena. Jaz skoraj vsaj dan spremljam njen razvoj in moram reči, da me vsi trije presenečajo,« pripoveduje Borut Kastelec iz Novega mesta. Tudi Debeljakova, ki ne skriva navdušenja, pravi, da je vsakič drugačna. »Kar zadeva mene, lahko zdaj odložijo čopiče in jo prodajo,« dodaja.
Luksuz, ki ga ne potrebujemo?
Nekaj grenkega priokusa je projektu letos pustil le medel obisk. Nastajanje slike namreč spremlja bogat glasbeni program, a večjega števila obiskovalcev, ki bi pokukali v slikarski svet in podprli dobrodelnost, kljub temu niso uspeli privabiti. Ali je tako, ker je dogajanje brezplačno in se zato zdi, da nima vrednosti, se sprašuje Šeremet? Je alternativna umetnost res luksuz, ki ga ljudje ne potrebujejo, kot meni Smodiš? Ali je prevladalo zgolj dejstvo, da slikarji nimajo akademske izobrazbe? »Razočaranje je, ampak to nas ne bo ustavilo, da stvar speljemo do konca. Dali bomo vse od o sebe. Svoj čas, svoje delo in denar, ki ga dobimo,« pravi Smodiš, sicer idejni vodja projekta, ki ob tem poudarja, da ne gre pozabiti tistih, ki jih podpirajo in so se odzvali – glasbeniki, obiskovalci in drugi.
Izkupiček ponedeljkove dražbe, ki bo v galeriji Sokolskega doma ob 18. uri, bodo tako v celoti namenili socialno ogroženi družini iz okolice Novega mesta in se s tem pridružili akciji Rdečega križa. Več kot sto let stara in dotrajana hiša brez kopalnice in sanitarij je namreč dom brezposelne mame s štirimi otroki, ki trenutno živijo ločeno, saj domača hiša brez obnove ni več primerna za bivanje. »Vse, kar je pomembno, je, da namen uspe in družina dobi denar. To bo za nas uspeh,« zaključuje Smodiš.
