Države je minister zaprosil tudi, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi »izkoreninili zunanje grožnje in provokacije, ki jih v Ukrajini podpira Rusija«, in s tem omogočijo izvedbo volitev na svoboden in demokratičen način. Kijev je bil glede tega deležen podpore številnih izmed 30 držav. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je menil, da so volitve v času, ko država uporablja vojsko proti prebivalcem, neobičajne. Oblastem v Kijevu pa je očital, da ne delajo v dobro ukrajinskega ljudstva. »Vojska se ne bi smela vmešavati v politični proces,« je pred novinarji poudaril Lavrov. Da je pred volitvami potrebna prekinitev ognja, je menil tudi predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), švicarski zunanji minister Burkhalter, ki se bo danes v Moskvi o ukrajinski krizi pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Za izvedbo predsedniških volitev v Ukrajini na predvideni datum pa se je kljub nasilju zavzela tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton.
Nevarnosti, da bi v Ukrajino vkorakala ruska vojska, po mnenju poveljnika sil zveze Nato v Evropi Philipa Breedlova ni. Breedlove, ki je še nedavno menil, da bo Rusija najverjetneje poslala svoje vojake na jug Ukrajine in tako zaščitila ceste proti Krimu in nato Odesi, zdaj pravi, da lahko Kremelj svoje cilje doseže tudi na drugačen način, brez invazije. V luči ukrajinske krize so se v Rimu sestali tudi energetski ministri skupine G7, ki so iskali alternative uvozu ruskega plina. Ugotovili so, da stanja ni mogoče spremeniti takoj, zato so oblikovali načrt za postopno zmanjševanja uvoza, povečanje uvoza utekočinjenega plina, povečanje zalog in izgradnjo novih plinovodov. sz
