Ko so se pred časom na Trnovsko-Banjški planoti na vodovarstvenem območju razlili litri kurilnega olja in bi lahko po podtalnici onesnažili pitno vodo vse do Trsta in dlje, so okoljevarstveniki ugotovili, da je čas za ukrepanje. Devet partnerjev s slovenske in italijanske strani meje zato v okviru čezmejnega projekta Gep preučuje, kako hitro in kako obsežno bi lahko razlitje nevarnih snovi onesnažilo vire pitne vode v goriški, obalno-kraški in gorenjski statistični regiji ter deželi Furlaniji - Julijski krajini. Za vodne vire ob zahodni državni meji, iz katerih se oskrbuje okoli pol milijona prebivalcev, bodo pripravili načrt ukrepanja ob morebitnih izrednih dogodkih, tega pa namerava nato Uprava RS za zaščito in reševanje prenesti na vse regijske centre po Sloveniji.
Največja nevarnost so razlitja in kmetijstvo
V dolini Soče je doslej znana le ena večja nesreča izpred več kot dvajsetih let, ko je v Sočo izteklo 30.000 litrov goriva in onesnažilo vodovod, po katerem se z vodo oskrbujejo v Goriških brdih. Zadnja leta ni bilo večjih nesreč, med največjimi potencialnimi onesnaževalci pa so kmetijstvo, industrija in morebitna razlitja nevarnih snovi. Med štirimi večjimi vodnimi viri na severnem Primorskem je po mnenju hidrogeologa Jožeta Janeža najbolj ogrožen vodni vir Kajža pri Kanalu, iz katerega se oskrbuje okoli 2000 ljudi iz srednje Soške doline. Izpostavljen je regionalni cesti in vplivom kmetovanja. Morebitno razlitje nevarnih snovi na Trnovsko-Banjški planoti ali neposredno v reko Sočo pa bi ogrozilo pitno vodo vse do Trsta oziroma Devina. Iz podtalnice, ki jo napaja Soča, se namreč na italijanski strani oskrbuje okoli 400.000 prebivalcev. Soča od Mirna do Devina glede na količino vode potrebuje od pet do 10 dni.
Onesnaženje ne pozna meja
»Hidrološki sistemi ne poznajo državnih meja, onesnaženje vode se lahko neomejeno širi čez meje, zato je potrebno njihovo integrirano, čezmejno koordinirano upravljanje,« meni Nataša Šimac, koordinatorica omenjenega projekta. Odgovore na vprašanja, kateri vodni viri so najbolj ogroženi, v kolikšnem času in v kakšnem obsegu bi jih onesnaženje lahko doseglo, zdaj iščejo z izdelovanjem hidrogeoloških modelov. Ti pa ne bodo samo osnova za hitro ukrepanje civilne zaščite, gasilcev, policije in drugih služb, temveč tudi podlaga za prostorsko načrtovanje. »Na njihovi podlagi bomo lahko določali optimalne lokacije za kmetijstvo, za industrijske mreže, kanalizacije, čistilne naprave ter nadzorovali vire, ki so virom pitne vode najbolj nevarni, denimo nekdanja ali še aktivna odlagališča odpadkov ali naftovodi,« pojasnjuje ekolog Alfredo Altobelli z Univerze v Trstu. Pravilno načrtovanje prostora je za Metko Petrič z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU tudi pravi odgovor na vse pogostejše naravne nesreče, ki smo jim priče v Sloveniji. Meni, da gre v primeru poplavljenega Planinskega polja sicer za povsem naraven in znan pojav, kjer pa bi se lahko s pravilnim umeščanjem stanovanjske gradnje, plinovodov in čistilnih naprav izognili potencialnim nevarnostim za onesnaženje pitne vode. Prav tako bi to lahko storili s pravilnim umeščanjem bencinskih servisov ali skladišč nevarnih snovi, s katerih zdaj ob poplavah v podtalnico preide marsikaj.
