Strokovnjaki evropske komisije bodo danes javno komentirali osnutka dveh dokumentov, ki ju mora Slovenija sprejeti, če želi v prihodnjih sedmih letih iz Bruslja črpati 3,3 milijarde evrov sredstev. Dokumenta se imenujeta »partnerski sporazum« (z evropsko komisijo) ter »operativni program«. Določata okoliščine in pogoje, pod katerimi bo Slovenija izpeljala razvojne projekte.
Komisija je vedela za zamudo
Priprava obeh dokumentov je bila v preteklih mesecih pospremljena s precejšnjo živčnostjo. Potencialni prijavitelji na evropske razpise – znanstveni raziskovalci, podjetniki in lokalna politika – so opozarjali, da država s pripravami zamuja. Poleg tega so se pritoževali nad vsebino dokumentov, ki ni ustrezala pričakovanjem Bruslja. Na to je v septembrskem pismu, ki ni bilo namenjeno javnosti, a je zaokrožilo po kuloarjih, ministra za gospodarstvo opozoril tudi Bruselj. Iz »prestolnice« EU sta poleg tega prispeli še dve kritični pismi, ki sta se nanašali na različne faze pripravljanja temeljnih dokumentov.
»Tokrat bo malo bolje,« nam je pred današnjim srečanjem države z evropsko komisijo in potencialnimi porabniki evropskih sredstev povedal zaupen vir, ki pozna okoliščine nastajanja papirjev. Partnerski sporazum je menda že dokaj dobro pripravljen in bi lahko bil sprejet do maja. Medtem operativni program, ki podrobneje definira »naloge« Slovenije, še ni »niti blizu« končni obliki, pravijo naši viri. Sogovorniki, med katerimi so znanstveniki in podjetniki, ob tem opozarjajo, da se bo, če bo Slovenija zamudila roke pred majskimi evropskimi volitvami, priprava razpisov tako zavlekla, da ne bo mogoča pred letom 2015. Slovenija pa denar nujno potrebuje. »Vlada je decembra govorila, da bodo dokumenti načeloma pripravljeni februarja, a je komisija že tedaj rekla, da najverjetneje ne bodo,« pravi naš vir, ki zaradi občutljivosti tematike ne želi biti imenovan. Izvedeli smo tudi, da naj bi bil partnerski sporazum za komisijo še vedno predolg. Osnutek, objavljen na spletu, obsega sto štirideset strani, komisija pa naj bi zahtevala, da ni daljši od stotih strani. Poznavalci razmer napovedujejo, da bo danes na posvetu vzdušje »razburkano«, saj da imajo mnogi strokovnjaki občutek, da v pripravo dokumentov niso bili ustrezno vključeni.
Blokada za nazaj
Vlada je za učinkovitejšo pripravo dokumentov in črpanje sredstev minuli mesec ustanovila posebno vladno službo. A smo od enega od poznavalcev včeraj slišali komentar, da bi za res učinkovito povezovanje med ministrskimi resorji, ki morajo v procesu sodelovati, to službo morala voditi predsednica vlade Alenka Bratušek osebno. Le tako naj bi bruseljske milijarde dovolj zanesljivo našle pot v Slovenijo.
Predstavniki komisije sicer na obisk prihajajo malo po tem, ko je med Brusljem in Ljubljano nastal neljub kratek stik. Komisija je namreč minuli teden začasno blokirala izplačilo najmanj sto petinosemdeset milijonov evrov iz preteklega finančnega obdobja za velike projekte, kot so obnova transportnih poti in gradnja javnih zgradb. Razlog je domnevna diskriminacija, ki so je bili na slovenskih razpisih deležni tuji inženirji. Slovenija se je na postopek že pritožila, inženirska zbornica pa je opozorila, da v Bruslju niso razumeli njene vloge pri razpisih in so se torej pri prepoznavanju diskriminacije zmotili.
