Robert Kubica je klasičen primer dirkaške šole, s tem ko je prve korake storil v kartingu, in to v Italiji, kjer jih je moral storiti, če je hotel uspeti v tem športu. Še pred tem mu je oče Artur kupil malo terensko vozilce, s katerim je Poljak dolgo časa treniral in vozil slalom med steklenicami na domačem dvorišču. Ko je bil dovolj star, je takoj začel dirkati v poljskem prvenstvu in v treh sezonah odnesel šest naslovov prvaka.
Nato je sledil prvi velik korak naprej, že omenjena Italija, kjer je postal prvi tujec, ki je leta 1998 osvojil mednarodno italijansko junior prvenstvo. Ko je leta 2005 postal prvak v formuli renault 3,5, so se mu odprla vrata v formulo 1 in prva učna leta zanj so bila tudi boleča. V spominu nam je ostala grozljiva nesreča v Kanadi leta 2007, ko je kot po čudežu preživel trčenje s polno hitrostjo v betonski zid ob stezi. A to ga ni omajalo, da ne bi pokazal svojega pravega talenta in leta 2010 je končno prišel domov v ekipo Renault. A njegova kariera v formuli 1 se je počasi bližala koncu.
Danes 29-letni dirkač se je že prej spogledoval z relijem, a danes si verjetno želi, da na enem reliju ne bi nastopil. V Italiji je 6. februarja 2011 s škodo fabio trčil v kovinsko ogrado ob cesti, del katere je prebil potniško kabino in skorajda odrezal roko Poljaku. Če bi se to zgodilo kateremu drugemu smrtniku, bi mu zdravniki verjetno amputirali roko, tako pa so se dolgo borili in mu jo uspeli rešiti. Z jekleno voljo je premagal vse težave, ki so spremljale okrevanje, poskusil se je sicer tudi v Mercedesovem dirkalniku DTM. Nemci bi ga z veseljem vzeli v svoje vrste, a se je odločil drugače: ostal je zvest reliju in iz sezone v sezono napredoval, da bi v letošnji sezoni prišel do mesta v ekipi Forda.
Kariera za Roberta Kubico torej ni končana, in čeprav je poglavje o formuli 1 zanj pozabljeno, je vse bolj doma v reliju. Sicer mu prav veliko stvari do zdaj ni šlo po načrtih. Preagresivna vožnja je na relijih velikokrat kaznovana hitreje, kot je bil tega mogoče vajen v preteklosti, a letos velja za enega od tihih favoritov, ki bi znal presenetiti. Strokovnjaki, kot na primer nekdanji dirkač relija Armin Schwarz, menijo, da je pred njim letos posebno naporna sezona. To se je pokazalo že na prvem reliju v Monaku, kjer je Poljak že moral odstopiti, ko ga je odneslo s ceste.
A Kubica ostaja zvest samemu sebi, velja za dirkača, ki nima rezervnega načrta: »Zame načrt B nikoli ni obstajal. Vedno upam, da bo moj prvi načrt deloval ali pa se vsaj ne bo končal kje ob cesti. Zato ne razmišljam o alternativah.« A vsej neustrašnosti navkljub ima Poljak dve stvari, ki se jih raje izogiba: globoka voda in letenje s helikopterjem. Med stvarmi, ki jih sovraži, pa jih lahko našteje vsaj pet: »Avtomobili, ki jih je težko voziti, gost promet, mleko, maslo in ljudje, ki vedno zamujajo.«
Z nekdanjim tekmecem Michaelom Schumacherjem si delita še eno ljubezen: smučanje. A Robert se je smučanju, ki ga ima sicer zelo rad, odpovedal, ko je začel dirkati v formuli 3 zaradi pogodbenih obveznosti. Ob nesreči Michaela Schumacherja je bil eden redkih, ki natančno ve, kako dolga je pot okrevanja. »Njegova nesreča me je prizadela, še toliko bolj, ker sem bil tudi sam na tem, da se mi življenje res obrne na glavo. Vem, kaj je potrebno, da si opomoreš, zato Michaelu želim samo to, da bo premagal vse demone. Ko sem prenehal smučati, sem nekaj časa trpel, a sem se navadil. Zato tudi razumem Michaela, da je užival v smučanju. Tudi po moji nesreči je bilo veliko ljudi pametnih, kaj naj bi delal in česa ne. A tako je, lahko se poškoduješ tudi kje drugje, ne nujno le v dirkalniku.«
