Razlika med močno politično podporo prevzemu evra in javnomnenjsko zadržanostjo je tako v tej skoraj dvomilijonski pribaltski članici območja evra zelo velika.
V Rigi so prepričani, da bo prevzem močne in globalne valute pozitivno vplival na gospodarstvo in blaginjo Latvijcev. Javnost ni tako gotova. Podporniki in nasprotniki prevzema evra so po anketah trenutno približno izenačeni.
Latvijce po eni strani preveva čustvena navezanost na valuto lats, ki pomeni simbol osamosvojitve od Sovjetske zveze po 50 letih represije s strani Moskve.
Drugi razlog za zaskrbljenost je strah pred dvigom cen, četudi je inflacija trenutno izjemno nizka.
Latvija sicer evro prevzema v boljših časih za skupno valuto, kot je bil primer v severni sosedi Estoniji, ki je evro prevzela z letom 2011, a so tretji pomembni razlog za skepso vseeno leta odrekanj, ki so za državljani.
Latvijo je kriza močno prizadela, oblasti pa niso želele devalvirati valute, od leta 2005 vezane na evro, in s tem ogroziti načrtovanega vstopa v območje evra.
Reševanja krize so se zato lotili z ostrimi varčevalni ukrepi in reformami. Javnofinančne številke so danes dobre, gospodarstvo pa spet raste, a cena je bil velik upad že tako ne ravno visokega standarda.
Evro so leta 1999 uvedle Nemčija, Francija, Italija, Španija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Finska, Avstrija, Portugalska in Irska, leta 2001 še Grčija. Nato se je območju evra januarja 2007 kot prva med novinkami iz širitvenega vala leta 2004 pridružila Slovenija, leto pozneje sta sledila Ciper in Malta, leta 2009 Slovaška in leta 2011 Estonija.
Z letom 2015 naj bi se evrskim državam priključila Litva.
