Odpuščanje zaposlenih v NLB je po prepričanju sindikata banke zajelo izključno delavce, »ki ne sodijo v kasto vodilnih, torej tistih, ki so banko pripeljali v stanje, da jo moramo reševati državljani«. Med 80 zaposlenimi, ki jih je vodstvo banke pred kratkim seznanilo s skorajšnjo odpovedjo delovnega razmerja, je po pojasnilih sindikata tudi mati samohranilka v poznih štiridesetih letih, ki je za delo ob bančnem okencu redko prejela več kot 800 evrov na mesec. A samo letos je banka na drugi strani zaposlila 25 novih sodelavcev, menda s takšnimi izkušnjami, znanjem in kompetencami, ki jih med zaposlenimi v NLB ni našla. Sindikat NLB zdaj poziva upravo z Jankom Medjo na čelu, naj razkrije strukturo plač na novo zaposlenih, še posebno tistih, ki so jih zaposlili oziroma najeli za svetovanje v zadnjih dveh letih.
NLB je lani za stroške dela skupaj z odpravninami in drugimi zaslužki zaposlenih porabila nekaj več kot 118 milijonov evrov bruto, kar pomeni, da znaša povprečni strošek na zaposlenega okoli 33.000 evrov. V upravi banke pa naj bi celo pojasnjevali, da znaša povprečna plača v NLB okoli 40.000 evrov bruto. S tem ko bodo do konca leta 2015 število zaposlenih zmanjšali za 700, naj bi banka privarčevala kar 28 milijonov evrov. A v sindikatu opozarjajo, da povprečne letne bruto plače v višini 40.000 evrov ne dosega niti 60 odstotkov zaposlenih. Zajeten del iz prvega vala odpuščanj je prejemal podoben znesek kot omenjena mati samohranilka, ugotavljajo v sindikatu na podlagi pogovorov zaposlenih s sindikalnimi zaupniki. A sindikat moti predvsem dejstvo, da je vodstvo banke sredi priprav seznama presežnih delavcev vseskozi zaposlovalo.
NLB, ki že leta posluje z izgubo in je zagotovo prisiljena v zmanjševanje stroškov ter s tem tudi zaposlenih, se je po podatkih banke od začetka lanskega leta skupno pridružilo 62 novih sodelavcev. Sindikat ima sicer nekoliko drugačne podatke, saj zagotavljajo, da je banka od začetka minulega leta do 20. oktobra letos zaposlila 99 novih delavcev.
V banki zagotavljajo, da so najprej iskali med zaposlenimi, le izjemoma, ko so iskali specifično znanje, izkušnje in kompetence, so zaposlili koga zunaj banke. In kje so jih našli? V banki Unicredit, banki Hypo, SKB, banki Raiffeisen, Deželni banki in v nekaterih drugih okoljih, pojasnjujejo. »Nove sodelavce smo zaposlili prvenstveno na področju poslovanja s ključnimi komitenti in velikimi podjetji ter bančništva na drobno, druge pa na področju intenzivne obravnave podjetij, informacijske tehnologije, skladnosti poslovanja in na pravnem področju. V tem času je bila popolnjena tudi uprava banke,« nove zaposlitve ob hkratnem odpuščanju zaposlenih pojasnjujejo v banki. »Menimo, da je med trenutno 3500 zaposlenimi dovolj usposobljenih za zasedbo najodgovornejših delovnih mest,« jim odgovarjajo v sindikatu NLB, kjer s podatkom, koliko nujno potrebnih kadrovskih okrepitev je uprava NLB našla znotraj obstoječih zaposlenih, ne razpolagajo.
Zmanjševanje števila zaposlenih v NLB se sicer ni začelo z letošnjim letom, kot daje vtis vodstvo banke. NLB je namreč v zadnjih treh letih število zaposlenih zmanjšala že za slabih 12 odstotkov oziroma za 478, na 3572 zaposlenih, kolikor jih je bilo v banki zaposlenih konec leta 2012. Do začetka leta 2015 naj bi se omenjeno število znižalo še za 20 odstotkov, a to še ne pomeni, da novih zaposlovanj ne bo. Uprava banke po pojasnilih sindikata namreč ni sprejela sklepa, s katerim bi preprečila zaposlovanje novih delavcev v času priprave seznama presežnih delavcev.
