Neustrezna komunikacija in pomanjkanje vode

Dan po hudem požaru, ki je uničil Surovinin obrat za predelavo elektronskega in električnega odpada, se kopičijo očitki, da protipožarne razmere v podjetju v lasti Gorenja niso najbolj ustrezno urejene. Kot smo poročali, je gasilsko intervencijo najprej zavrla okoliščina, da v nedeljo popoldne niso zmogli hitro vzpostaviti stika s pristojnimi osebami v družbi, ki bi gasilcem dale jasna pojasnila o tem, kaj se nahaja v gorečem poslopju in ali kaj dodatno ogroža varnost gasilcev.

Zatem je gašenje otežilo pomanjkanje vode. Na območju Surovine ni zadostnega omrežja hidrantov, je prepričan Aleš Ciringer, poveljnik mariborske poklicne gasilske enote. »Glede na količino deponiranih gorljivih snovi bi morali zagotoviti večjo dobavo vode,« je dejal in izpostavil dejstvo, da je bil z odpadki zasipan koridor, ki bi moral protipožarno ločevati proizvodni obrat od deponije. Med posameznimi deli proizvodnje tudi ni bilo pregrad, ki bi preprečile širjenje požara.

»Odloženih snovi je bilo preveč in niso bile primerno varovane,« se je z njim strinjal Slobodan Stojanovič, vodja občinske službe za zaščito in reševanje. Stojanovič je opozoril tudi na okoliščino, da je imela Surovina na svojem zemljišču odlagališče, ki je večje celo od deponije mariborskega komunalnega podjetja Snaga.

Je najprej zagorelo na strehi?

Po nekaterih ocenah naj bi se požar zanetil na strehi industrijske hale, na kateri je bila nameščena sončna elektrarna, nato pa se je ogenj razširil v notranjost objekta. Fotovoltaični sistem na objektu Surovine, ki je last podjetja Solteh, je vsekakor predstavljal največjo grožnjo požrtvovalnim gasilcem.

»Ko se je porušila strešna konstrukcija in pod seboj pokrila skladiščen material, je bil dostop do požarišča zelo omejen,« je pojasnil vodja intervencije Božidar Vivod. »Gasilce je bilo potem treba zadrževati, ker fotovoltaični moduli vseskozi proizvajajo električno energijo, če še imajo vir svetlobe, in je bilo zato tveganje električnega udara previsoko.«

»Niti v Nemčiji nimajo urejenega sistema in pravil za gašenje sončnih elektrarn,« je izpostavil Stojanovič. »Gasilci opozarjamo, da se sončne elektrarne težko gasijo, zato nas je vedno strah požarov v objektih, ki imajo na strehah fotovoltaične panele. V teh primerih moramo ustavljati gasilce, da ne 'napadajo' fotovoltaike, saj ne moremo vedeti, ali so moduli še vedno pod napetostjo ali ne.«

Kdaj bo požar na deponiji dokončno pogašen, gasilci ne upajo napovedati. Višina premoženjske škode bo znana potem, ko si bodo lahko kraj dogodka ogledali kriminalisti in drugi strokovnjaki. Stojanovič je pojasnil, da znaša premoženjska škoda na gasilski opremi približno 100.000 evrov. Iztok Štaus iz podjetja Solteh pa nam je razložil, da je približno 6000 kvadratnih metrov veliko sončno elektrarno postavilo podjetje Gorenje Solar, zanjo pa so plačali 914.000 evrov.

V Surovini kar 45 hidrantov

Jure Fišer, direktor družbe Gorenje Surovina, je moral zaradi požara prekiniti dopust in se je vrnil v Maribor. Vse očitke gasilcev in prvega moža civilne zaščite odločno zavrača. »Naši zaposleni so bili na kraju dogodka že nekaj minut in so vodjo intervencije obvestili o vsem, kar ga je zanimalo. Tam je bil tudi varnostnik. Res pa smo se soočili s problemom, ko so policisti blokirali dostope in niso pustili naših ljudi do požarišča.«

Po Fišerjevih besedah ima Gorenje Surovina zelo razvejano vodovodno omrežje s skupaj 45 hidranti, ki vsi brezhibno delujejo. »Pred nekaj tedni smo imeli inšpekcijski pregled, ki je ugotovil, da poslujemo v skladu z vsemi okoljevarstvenimi dovoljenji. V deponiji smo resda skladiščili količino odpadkov, ki je bila večja od predvidene, vendar se nam je zgodilo to, da smo morali kar osem mesecev čakati na madžarsko izvozno dovoljenje. In se nam je zato nabrala večja zaloga, ki pa je bila še vedno obvladljiva in v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem.« Večino odpadkov so nameravali odpeljati do konca avgusta, nam je še zatrdil direktor.