Okužba je torej prenosljiva s človeka na človeka in je lahko tudi bolnišnična. Njen vir je nova vrsta koronavirusa, ki je doslej niso zasledili ne pri človeku ne pri živali, povzroči pa lahko zgolj neškodljiv prehlad pa tudi hude dihalne težave s smrtnim izidom.
Podobno kot koronavirus, ki povzroča sindrom akutne respiratorne stiske (sars), je tudi ta novi koronavirus verjetno prešel na človeka z netopirjev. Sars se je prvič pojavil pred desetimi leti, zbolelo je vsaj 8000 ljudi, od tega jih je okoli 800 umrlo. Tedaj se je koronavirus – precej hitreje kot sedanji – razširil na Kitajskem, v Vietnamu, Kanadi in v 30 drugih državah po svetu, kar je bil tudi prvi primer, da se je neki nevarni virus zaradi globalizacije razširil tako hitro in tako daleč.
Tokrat so ga največ zaznali na Arabskem polotoku. Najprej se je pojavil aprila lani v Jordaniji, nato pa je junija za to okužbo zaradi težav z dihanjem in odpovedi ledvic umrl neki bolnik v Džedi v Savdski Arabiji.
V Veliki Britaniji je za istim virusom zbolel 49-letni moški, ki je januarja letos odšel na romanje v Meko. V Britaniji je nato okužil še sina in nečakinjo, sin je umrl, nečakinja pa je imela le simptome gripe.
Od septembra lani so tako potrdili 38 primerov okužbe z novim koronavirusom, od tega 28 v Savdski Arabiji, dva v Jordaniji, Katarju, Veliki Britaniji in Franciji, po enega pa v Združenih arabskih emiratih in v Nemčiji. Umrlo je 20 obolelih, torej več kot polovica okuženih. Smrtnost pri sarsu izpred desetletja je bila na začetku 30-odstotna, nato pa je s hitrejšo hospitalizacijo bolnikov padla na 10 odstotkov obolelih.
Francoske zdravstvene oblasti opazujejo 201 osebo, ki je bila v stikih z bolnikoma. Med temi je na primer 39 oseb, ki so bile s prvim bolnikom na potovanju v Dubaju, ostali so bili v stiku z bolnikoma le v Franciji. V desetih dneh se bo vedelo, ali je okužen še kdo od te 201 osebe.
V zadnjih desetih letih, ko ob globalizaciji virusi lahko potujejo veliko hitreje kot nekoč, se je med ljudmi po svetu širilo pet potencialno nevarnih virusov: virus sarsa, ptičje gripe H5N1, pandemija gripe H1N1, lani in letos nova vrsta koronavirusa, letos pa virus ptičje gripe H7N9.
Z virusom H7N9 je od 30. marca, ko so ga odkrili, po podatkih iz prejšnjega tedna okuženih 131 Kitajcev. Ta oblika ptičje gripe se je iz Šanghaja razširila na polovico kitajskih provinc, vse do Pekinga. En primer so odkrili tudi na Tajvanu. Kot pravijo v Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO), za zdaj še ni dokazov, da bi se ta virus prenašal s človeka na človeka. Vendar je nekaj primerov, da je prišlo do več okužb v eni družini, pri čemer eden od okuženih ni bil v stiku s perutnino. Aprila je sicer skupina strokovnjakov iz SZO, ki je zaradi širjenja virusa H7N9 obiskala Kitajsko, zatrdila: »Dokazano je, da je bil velik del bolnikov v stiku s perutnino na tržnicah.« Kitajske oblasti so bile precej učinkovite, ko so v aprilu zaprle tržnice s perutnino na območju Šanghaja.
