Raziskava, ki je bila objavljena v reviji Science, je uporabila rentgenske žarke in tako testirala majhne vzorce železa, ki so bili izpostavljeni izrednim pritiskom, da bi tako raziskali, kako se kristali železa oblikujejo in topijo. Temperatura jedra je ključna za številne discipline, ki preučujejo različne predele notranjosti našega planeta, in do katerih ni možno priti neposredno. Te ugotovitve so vodilo pri našem razumevanju številnih stvari, od potresov, do zemeljskega magnetnega polja. Kot je povedala Dewaelova, so njihove ugotovitve zelo uporabne za geofizike, seizmologe, in geodinamike.
Po tem, ko so bili vzorci železa podvrženi pritisku, ki je več kot milijonkrat večji od pritiska na morsko gladino, in visokim temperaturam, ki so bile posledice uporabe laserja, so znanstveniki uporabili še rentgenske žarke, s katerimi so izvedli difrakcijo. Železo se je ob tem stalilo. Prav ti vzorci difrakcije pa ponujajo večji vpogled v delno staljene faze železa, za katere je raziskovalna ekipa prepričana, da so raziskovalci merili pri prvotnih meritvah.
Znanstveniki so s to raziskavo ugotovili, da naj bi imelo zemeljsko jedro temperaturo približno 6000 stopinj, dopuščajo pa 500 stopinj odstopanja navzgor ali navzdol. V grobem je to približno enaka temperatura kot na površju sonca. Kar pa je pri tej raziskavi ključno, je to, da so vsi podatki usklajeni.
