Kobilarna Lipica (KL) in njena gospodarska družba Lipica Turizem (LT) naj bi v kratkem dobili novega direktorja. Po odstopu Tomija Rumpfa (k njegovi predčasni razrešitvi je vlado pozvalo računsko sodišče) je od lanskega oktobra začasno na čelu državne kobilarne Boštjan Bizjak, socialni delavec s svežim doktoratom iz turizma. Nedavno je bil objavljen nov javni razpis za direktorja, nanj se je prijavilo devet kandidatov, a je komisija le za dva – za Boštjana Bizjaka in umetnostnega zgodovinarja Miloša Ekarja – ocenila, da izpolnjujeta vse razpisne pogoje. Svet Kobilarne Lipica kot njen nadzorni organ naj bi tako na pogovor povabil le Bizjaka in Ekarja.
Američana ne marajo
Na razpis za direktorja Kobilarne Lipica – kot že leta 2009, ko je vlada na ta položaj imenovala Tomija Rumpfa, protežiranca takrat najmočnejše koalicijske partnerke SD – se je tudi tokrat prijavil Richard A. Johnson, poslovnež iz ZDA, ki je pred leti uspešno saniral kranjsko Savo Tires. Po naših informacijah se je za imenovanje Johnsona na čelo lipiške kobilarne leta 2009 zavzemala tudi takratna ministrica za kulturo Majda Širca, saj je ocenila, da je bil zelo dober in resen kandidat z dobrim programom, v katerem je navajal rešitve, ki niso bile usmerjene v privatizacijo Lipice, pač pa v večjo izkoriščenost tega bisera. Prepričan je bil, da je Lipico mogoče upravljati tako, da ne bi bila več tako zelo odvisna od državnega proračuna. A je Johnsona takrat odneslo slabo znanje oziroma neznanje slovenskega jezika, tokrat pa – pravijo naši viri – dejstvo, da svoji vlogi ni priložil programa dela, ki ga v Lipici hranijo še iz časov njegove prve kandidature za direktorja.
Navzkrižje interesov ostaja
Glavni izločitveni dejavnik pri tokratnem razpisu za direktorja KL in LT so bile zahtevane izkušnje pri vodenju javnega zavoda. Miloš Ekar kot prvi mož kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine jih ima, medtem ko jih Boštjan Bizjak pridobiva šele zadnjih pet mesecev, odkar je vršilec dolžnosti direktorja državne kobilarne. Ta kriterij naj bi s seznama kandidatov za novega lipiškega direktorja med drugim odpihnil veterinarja Matjaža Kočarja, ki je zasedal že mnoge direktorske položaje na kmetijskem ministrstvu, javnega zavoda pa še ni vodil.
Tudi znani turistični delavec Dejan Podgoršek, ki je bil nekoč zaposlen na Slovenski turistični organizaciji, ni prišel v ožji izbor, domnevno zato, ker nima izkušenj z dejavnostjo, ki sodi k javnemu zavodu Kobilarna Lipica. Toda znano je, da so se direktorji zadnja leta v Lipici ukvarjali bolj ali manj le z njenim turističnim delom, ki je zmeraj na robu propada. Pred dnevi, denimo, je svet LT preklical plačilno nesposobnost te shirane gospodarske družbe in Bizjaku potrdil program njenega prestrukturiranja. Mar to pomeni, da ga bo predlagal tudi za direktorja s polnim mandatom? Naši viri iz Lipice imajo glede tega pomisleke. Za Bizjaka in njegovo ekipo treh najožjih sodelavcev namreč ugotavljajo: »Dnevno spreminjajo odločitve, informacije so vsakič drugačne, kontradiktorne...«
Če bi bil na čelo Lipice, ki je kulturni spomenik posebnega pomena, imenovan Miloš Ekar, bi bil prvi direktor iz kulturniških krogov, a se nekateri poznavalci sprašujejo, ali vrhunsko znanje s področja kulturne dediščine zadošča za vodenje tako zapletenega turističnega in konjerejskega kompleksa, kot je Lipica. V vsakem primeru pa bo tudi v prihodnje državno kobilarno in njeno gospodarsko družbo Lipica Turizem vodil en direktor, čeprav je računsko sodišče lani v svojem revizijskem poročilu opozorilo, da je to nesprejemljivo, vrhovni državni revizor Samo Jereb pa je nedavno za naš časopis ponovil: »Takih dvojnih funkcij, ko nekdo sklepa pogodbe sam s sabo, si ne smemo privoščiti. To je značilno navzkrižje interesov, ki bi ga moral ustanovitelj z ločitvijo teh dveh funkcij v sklepu o ustanovitvi KL odpraviti.«
