Z izbrisom je nastala cela vrsta podobnih tragičnih zgodb.
Vlada Alenke Bratušek in Gregorja Viranta pa je v četrtek napovedala, da bodo do odškodnin zaradi trpljenja, ki jim je bilo povzročeno zaradi odvzema vseh socialnih pravic, uničenih družin in zdravja, upravičeni le tisti izbrisani, »ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje«. Ne pa vsi tisoči izbrisanih, ki so dovoljenje (ali celo že pred izbrisom državljanstvo) poskušali pridobiti in ki to še poskušajo, pa so naleteli na sistemske in politične blokade. Takšne omejitve strasbourško sodišče seveda ni postavilo. Vladi pa se je med vrstice zapletla »iskrena« ugotovitev, da ni mogoče določiti stopnje uničenja življenj izbrisanih, če jih država še naprej uničuje, in končne škode (še) ni mogoče ugotoviti. Škoda je tako ali tako neizmerna. Kot je neizmerno kruto tudi dejstvo, da bo vlada tako ali tako zamudila rok za izplačilo odškodnin, ki ga je določilo strasbourško sodišče, zato ga niti več ne lovi.
Absurdov polno vladno sporočilo – vključno z zavajajočim ponavljanjem, da so izbrisani tisti, za katere so pač, kot da je to nekaj vsakdanjega, »začele veljati določbe zakona o tujcih«, ter z idejo, da bi junijski rok za uveljavitev odškodninske sheme podaljšali kar za eno leto – je potrdilo, kar so vso zimo vpili protestniki: da so vsi enaki. Zatiskanje oči pred dejanskimi razsežnostmi izbrisa je še naprej podobno zanikanju, ki ga v svojih knjigah opisuje profesor biologije Jerry Coyne, ko skuša religioznim blaznežem pojasniti, da je evolucija znanstveno dejstvo: odgovarjajo mu, da so njegovi argumenti res prepričljivi, a da je kljub temu ljudi ustvaril Bog. Seveda, šesti dan, potem je pa počival in gledal, kako se pobijajo med seboj! Naših oblastnikov, ki prehajajo od te do one vlade in nazaj, se pač ne dotakne dejstvo, da je bil izbris administrativni zločin, soroden etničnemu čiščenju, tako radikalen, da je treba radikalno odpraviti tudi njegove posledice.
Politika, ki ne bi v roku izplačala odškodnin oziroma jih najraje sploh nikoli ne bi izplačala, pa bo prihodnji teden (za samopromocijo?!) na sramotilni steber pribila seznam davčnih neplačnikov. Na kaj vendar to spominja? »Trik je v tem, da je Janez Janša še vedno v vladi,« je včeraj rekel borec za izbrisane, izbrisani Aleksandar Todorović. »Nič se ni spremenilo!« Kdor je v četrtek pozorno bral poročilo vlade o izbrisanih, je opazil, da je zdaj celo še huje. Razlika je le v transparentnosti delovanja: tile svojih namer sploh ne skrivajo.
