Četudi je bil ugled evra v vrtincu špekulacij o njegovem propadu še pred nekaj meseci nižji kot kdaj koli prej, je Latvija tudi uradno oddala prošnjo za polno članstvo v območju skupne valute. Vendar pot, ki jo je začrtala vlada, ravno ne diši Latvijcem, med katerimi jih skoraj dve tretjini nasprotuje uvedbi evra. Kljub temu ostajajo politiki enotni, možnosti za referendum pa ustrezno manjše, kar daje slutiti, da bo Latvija leta 2014 bržkone postala 18. članica in druga baltska država v območju evra, kateremu se je leta 2011 že pridružila Estonija. V letu 2015 naj bi z uvedbo evra dopolnila baltski trio še Litva, naslednji v vrsti pa sta nato že Češka in Poljska, ki sta bolj previdni in še ne kažeta prevelikega navdušenja nad evrom.
Prav goreča želja Latvije po vpeljavi evra je v marsikaterem pogledu nenavadna, saj ostaja območje skupne valute podvrženo velikim gospodarskim težavam in negotovosti volilnih igric v Nemčiji in Italiji. Gospodarstvo dvomilijonske baltske države je ob tem v zadnjih dveh letih strmo raslo, lani celo najhitreje med vsemi državami EU. Bruto domači proizvod (BDP) Latvije se je leta 2012 okrepil za 5,3 odstotka, leto pred tem pa še za 0,2 odstotne točke bolj intenzivno. Dosežek je toliko bolj impresiven, če vemo, da je v času najhujše krize propadla največja latvijska banka Parex bank, poku nepremičninskega in kreditnega balona sledil izbris več kot petine gospodarstva, zaradi česar je bilo brezposelnih skoraj 20 odstotkov Latvijcev. Zlomljeno gospodarstvo nekoč vitalnega »baltskega tigra« se je začelo pobirati šele po 7,5 milijarde evrov visokem paketu mednarodne pomoči.
Izjemno okrevanje Latvije ni le posledica finančne injekcije iz tujine, temveč kombinacije ukrepov ekstremnega varčevanja in sposobnosti vlade, da je o nujnosti reform prepričala državljane. Medtem ko so sindikati pri nas zelo glasni ob vsaki omembi znižanja plač, so Latvijci privolili v kar 25-odstotni rez plač. Država je za prav toliko znižala svojo porabo, pri čemer so se bruto naložbe v osnovna sredstva leta 2009 znižale za kar 37,4 odstotka, leta 2010 pa za dodatnih 18,1 odstotka. A recept hitrega in izredno odločnega ukrepanja se je očitno obrestoval. Že leto kasneje so imeli praktično vsi kazalci gospodarskih gibanj pozitiven predznak. V preteklih mesecih pa je k rasti pripomogla tudi kriza na Cipru, saj so številni Rusi zapustili otoško davčno oazo in svoj denar prenesli v latvijske banke. Nekdanja članica Sovjetske zveze velja med nekdanjimi bratskimi državami že dlje časa za davčno ugodno bančniško središče, ciprski depoziti pa so njen položaj le še okrepili.
Čeprav se Latvija danes še naprej sooča z visoko brezposelnostjo (14,9 odstotka), izpolnjuje vse kriterije za vstop v območje evra. Evropska komisija napoveduje, da bo njen proračunski primanjkljaj letos znašal le 1,1 odstotka BDP, javni dolg 41 odstotkov BDP, medtem ko bo tudi nekoč problematična letna inflacija padla pod dva odstotka. Obeta se ji tudi močna gospodarska rast, ki bo dosegla letos 3,8, prihodnje leto pa 4,1 odstotka BDP. Latvija je pri tem vse bolj dejavna tudi v zunanji trgovini, kjer podira rekorde. Kot vse kaže, je v tem duhu potekala tudi blagovna menjava med Slovenijo in Latvijo, ki je bila že ob koncu lanskega novembra rekordna, četudi še vedno nizka. V enajstih mesecih smo v baltsko državo izvozili za dobrih 31 milijonov evrov, s severa pa je prišlo v Slovenijo za 4,6 milijona evrov blaga in storitev.
