Zakon o organiziranosti in delu v policiji med drugim spreminja sistem imenovanja generalnega direktorja policije, ki se izenačuje s sistemom imenovanja ostalih generalnih direktorjev v javni upravi. Tako ministru, preden bo kandidata predlagal v imenovanje vladi, ne bo treba dobiti mnenja posebne strokovne skupine, pač pa bo celoten postopek preverjanja primernosti kandidata izvedel kadrovsko-akreditacijski svet.
Prav tako zakon spreminja status Nacionalnega preiskovalnega urada in ga umešča pod okrilje uprave kriminalistične policije.
Zagovorniki zakona so izpostavljali predvsem njegovo normativno ureditev, ki da omogoča moderno organiziranost in delovanja policije, pa tudi večjo decentralizacijo policije oziroma povezanostjo z lokalno skupnostjo.
Nasprotnici zakona, PS in SD, pa sta opozarjali na spremembe v načinu imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policije ter spremembo statusa NPU. Sprememba načina imenovanja po njihovem mnenju odpira vrata političnemu kadrovanju, sprememba statusa NPU pa naj bi pomenila njegovo degradacijo. Zavzeli so se tudi za jasnejšo opredelitev zadev, ki jih obravnava policija, o katerih je lahko obveščen notranji minister. Vsa našteta vprašanja so z dopolnili poskusili spremeniti že v prejšnjih obravnavah, a neuspešno. V tretji obravnavi nihče ni vložil dopolnil.
Prejšnji teden pa so poslanci sprejeli še zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki ureja policijska pooblastila in jim dodaja nekatera nova. Med temi so tudi pooblastila, s katerimi bo policija lažje preprečila izgrede na športnih prireditvah. Policisti bodo lahko posameznikom preprečili udeležbo na športni prireditvi ali potovanje na tako prireditev.
