Sredstva, zbrana v skladu za razgradnjo NEK in namenjena gradnji odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter razgradnji nuklearke, vzbujajo apetite vsakokratni politični opciji. Tokratna se je odločila, da sklad preoblikuje v javno podjetje. A javno podjetje je lahko namenjeno zgolj izvajanju gospodarske javne službe, to je dejavnosti, ki se ne more organizirati kot tržna dejavnost. Sklad upravlja naložbe, česar pa zagotovo ne moremo označiti za gospodarsko javno službo.
Z načrti ministrstva, ki ga vodi Zvonko Černač, je na včerajšnji seji komisije za nadzor javnih financ presenetil generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu Julijan Fortunat. Kot je dejal, so v sklepni fazi in že v naslednjih dneh pričakujejo začetek medresorske obravnave. Fortunat je ob tem na seji komisije celo pojasnil, da zasleduje ministrstvo s tem tudi priporočila računskega sodišča, a presenetil samega vrhovnega revizorja Sama Jereba. Kot nam je pojasnil Jereb, je organizacija sklada kot javnega podjetja po njegovem mnenju nemogoča, saj se lahko javno podjetje ustanovi zgolj za izvajanje gospodarske javne službe. »Sklad pa ne izvaja gospodarske javne službe. Jasno ni niti, kako bi lahko v okviru podjetja upravljali sredstva sklada, ki so namenjena izrecno za gradnjo odlagališča,« pravi Jereb in dodaja, da ustanovitev sklada zahteva tudi meddržavna pogodba med Slovenijo in Hrvaško.
Sklad JEK ima zdaj posebno pravno obliko in je pod neposrednim nadzorom državnega zbora, kot javno podjetje pa ne bi bilo. Po besedah predsednika upravnega odbora sklada Dimitrija Marjanovića je do konca minulega leta sklad zbral 164 milijonov evrov. Gradnja odlagališča naj bi v prvi fazi po podatkih Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) skupaj z opremo zahtevala 30,3 milijona evrov brez DDV, a ta kljub temu, kot smo poročali, že več kot tri leta stoji. Medtem se sredstva sklada porabljajo za raznorazne študije in storitve borznoposredniških hiš, ki upravljajo sredstva sklada.
O negotovi usodi sklada in ARAO se govori že več mesecev. Na mačehovski odnos države do izvajalcev politike ravnanja z radioaktivnimi odpadki pa kaže tudi dejstvo, da sta tako agencija kot sklad brez potrjenih načrtov še za minulo leto. Posledično je agencija ostala tudi brez sredstev za delovanje in bila prisiljena v najem premostitvenega posojila, o čemer smo že poročali. ARAO v nasprotju s skladom v tem primeru opravlja gospodarsko javno službo, a če bi združili agencijo in sklad, bi se postavilo vprašanje, kdo bi bil lastnik zgrajenega odlagališča – država ali novoustanovljena gospodarska javna služba. Zdaj se predvideva, da bo lastnica odlagališča država, a v tem primeru ni jasno, kako bi gospodarska družba izkazovala sredstva, namenjena gradnji odlagališča.
Po Jerebovem mnenju je vprašljiv tudi prenos sklada na Slovenski državni holding (SDH). Zakon o SDH določa, da predstavlja sklad stvarni vložek v osnovni kapital SDH, a kapital sklada je namenski oziroma izhaja iz namenskega premoženja. Računsko sodišče je vladi sicer res že pred časom naložilo, naj preuči razmerje med skladom NEK, ARAO in državo, a rešitev, ki so si jo zamislili na Černačevem ministrstvu, državnih revizorjev očitno ne bo prepričala.
