Vse kaže, da predsednik vlade Janez Janša v svojem prvem odzivu na ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije v oddaji Odmevi pri pojasnjevanju donosne prodaje nezazidljivega zemljišča v Trenti ni govoril resnice.
Gre za posel, ki ga je Janša julija 2005, nekaj mesecev po tem, ko je prvič postal predsednik vlade, sklenil s podjetjem Eurogradnje. To je od Janše kupilo 15.400 kvadratnih metrov veliko kmetijsko zemljišče s podrto hišo in mu za to plačalo kar 131.214 evrov. To nakazuje, da je Janši takrat uspelo skleniti nepremičninski posel desetletja. Za zemljišče na desnem bregu Soče, ki ga je leta 1992 po podatkih komisije kupil za 5500 evrov, je namreč iztržil ceno, ki za več kot desetkrat presega njegovo vrednost, saj naj bi bilo po oceni Gursa vredno okoli 11.000 evrov.
Zakaj je podjetje Eurogradnje plačalo tako visoko ceno za nezazidljivo zemljišče znotraj meja Triglavskega narodnega parka (TNP), ki ga prerašča gozd, s cesto med Trento in Vršičem pa povezuje le brv? Kot je v Odmevih pojasnil Janša, »je podjetje na njem hotelo postaviti apartmajski objekt«. »Takšen, kot je tudi v neposredni bližini. Je pa potem seveda kriza naredila svoje,« je še dodal Janša.
A naše preverjanje je pokazalo, da v Eurogradnjah na zemljišču ob Soči apartmajev nikoli niso nameravali graditi. Občina Bovec je tako že marca 2005, torej štiri mesece pred podpisom pogodbe o prodaji zemljišča, na zahtevo obeh strank izdala lokacijsko informacijo. Iz nje je razvidno, da zemljišče pred posegi varujejo kar trije zakoni: zakon o TNP, zakon o ohranjanju narave in zakon o vodah. V Eurogradnjah so torej ob nakupu zemljišča vedeli, da na njem ne bodo smeli zgraditi apartmajev. V nasprotju z Janševimi navedbami je namreč razpršeni pozidavi namenjena le ena od parcel. Ta pa je zazidljiva zgolj zato, ker na njej stojijo pet metrov visoke ruševine nekdanje kmetije, zgrajene že v 19. stoletju, z neto tlorisno površino 56 kvadratnih metrov. Janša je sicer zemljišče kupil, ne da bi pred tem pridobil status kmeta.
Če bi v Eurogradnjah na zemljišču, ki so ga drago kupili od Janše (denar so mu nakazali že tri mesece pred podpisom pogodbe), res želeli graditi apartmaje, bi pred tem morali občino Bovec zaprositi za spremembo njegove namembnosti. Tega pa po podatkih, ki smo jih prejeli z občine, nikoli niso storili. Ravno nasprotno, podjetje Eurogradnje se je že kmalu zatem zemljišče odločilo preprodati. Maja 2006 je tako vlogo za prodajo naslovilo na agencijo za okolje, že leto dni kasneje pa se je v zemljiško knjigo vpisal nov lastnik. To je postalo gradbeno podjetje Imos, ki je Eurogradnjam za zemljišče plačalo 146.031 evrov. A tudi Imos občine Bovec, ki je leta 2008 sprejela nov prostorski načrt, nikoli ni zaprosil za spremembo namembnosti. »Ta zemljišča so po namenski rabi kmetijska, večino prerašča gozd in niso zazidljiva. Za spremembo namenske rabe zemljišč nismo prejeli nobene vloge,« so nam pojasnili na občini.
Imos financiral Janšo in gradil za državo
Upravičena je torej domneva, da je Janša z navedbo o načrtovani gradnji apartmajev skušal kot običajen prikazati posel, ki je bil vse prej kot to. Odgovor na vprašanje, zakaj sta kar dve gradbeni podjetji krepko preplačali zemljišče, ki zanju pomeni »mrtev« kapital, se namreč skriva v njunih poslovnih povezavah z Janšo. Skoraj hkrati s prodajo zemljišča v Trenti je Janša sklenil še dva posla z Imosom. Najprej mu je že kot predsednik vlade aprila 2005 za 91.125 evrov prodal dobrih 44 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Neubergerjevi ulici v Ljubljani. Z izkupičkom od obeh prodaj pa je Janša julija 2005 od Imosa za 236.000 evrov kupil skoraj 89 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Komenskega ulici v Ljubljani.
To posledično pomeni, da je Imos prek Eurogradenj Janši »pokril« kar polovico cene novega trisobnega stanovanja v središču Ljubljane. Da je vse niti v treh povezanih poslih vlekel prav Imos, namreč dokazujeta vsaj dva podatka. Prvič, da je bil takrat solastnik Eurogradenj, ki so bile Imosov podizvajalec, tudi tedanji direktor Imosa Holdinga Brane Kastelic, ki je v imenu Imosa z Janšo podpisal pogodbi o prodaji stanovanja v Neubergerjevi ulici in nakupu stanovanja v Komenskega ulici. In drugič, da je nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar že decembra 2011 za Dnevnik potrdil, da »je šlo za začasen odkup« in da so podrobnosti posla urejali na Imosu.
Za iskanje razlage, zakaj bi se Imosu izplačalo »vložiti« 131.000 evrov v zemljišče ob Soči, od katerega nikoli ni imel nič, se velja vrniti v čas prve Janševe vlade. Med letoma 2004 in 2008 je tako Imos po podatkih Supervizorja z državo ustvaril za več kot 69 milijonov evrov poslov, pri čemer je najvišja izplačila prejel v letih 2007 in 2008, torej že dve leti po tem, ko je podjetje z Janšo sklenilo opisane nepremičninske posle. Imos je v okviru javno-zasebnega partnerstva gradil tudi stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na Litostrojski cesti.
Komisija postavila Janšo na laž
Da je Janša »od podjetja, ki je poslovalo pri več velikih gradbenih in nepremičninskih projektih države ter lokalnih skupnosti, pridobil premoženjsko korist v okvirni višini 100.000 evrov«, je komisija za preprečevanje korupcije zapisala tudi v poročilu. Dodala je, da »zaradi zakonskih omejitev ni mogla podrobneje raziskati dejanskih okoliščin posla, ki med drugim kažejo tudi na sum kaznivega dejanja«. Ravnanje Janeza Janše po njenem »v današnji luči predstavlja izrazito sistemsko korupcijsko tveganje«.
Janša sicer tudi pri pojasnjevanju cene, ki jo je leta 1992 plačal za zemljišče, ni govoril resnice. Še v torek je namreč zatrdil, da je zemljišče »kupil za večjo vsoto, kot jo omenja protikorupcijska komisija«. To ne drži. Komisija je v poročilu vrednost zemljišča ocenila v razponu med 11.200 in 18.000 evri, pri čemer se je opirala na cenitve Gursa in podatke Dursa. Ceno (5500 evrov), po kateri pa je Janša zemljišče leta 1992 od ministrstva za obrambo še kot minister dejansko kupil, pa je predsednik komisije Goran Klemenčič naknadno razkril v četrtek.
