Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravlja sistemske spremembe zakona o gozdovih, v katerem se utegnejo po novem znajti tudi gobarske vinjete oziroma dovolilnice za nabiranje gozdnih plodov. Tako predlagajo lastniki gozdov, ki jih je okoli 450.000. Jože Mori, tajnik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, pojasni, zakaj: »Na tem področju vlada kaos. V Sloveniji nimamo rekreativnega nabiranja gozdnih sadežev, ampak gre že kar za ropanje gozdov.«
Upravni odbor Zveze lastnikov gozdov Slovenije je zato podprl uvedbo dovolilnic za nabiranje gozdnih sadežev, s katerimi bi razpolagal lastnik, zbrani denar pa bi se vrnil v goz-darstvo sorazmerno z obremenitvijo.
Gozdov ne bi »zaprli«
»Lastniki se ne zavzemamo za zaprte gozdove, toda če je obiskovalcev v njih preveč, je to moteče. K nam prihajajo nabirat gozdne sadeže tudi iz drugih držav, da o lovu ne govorimo. Tudi lov je dobrina, ki jo nudita gozd in narava, a lastnik od njega v Sloveniji nima ničesar razen posledic – škode na divjadi in slabega počutja v svojem gozdu. Sosednje države, tudi Hrvaška, del dohodka namenjajo za nelesne funkcije gozda in za nelesne dobrine, ki so v Sloveniji premalo upoštevane in ovrednotene,« je prepričan Rajko Štefanič, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Lastniki gozdov bi dovolilnice za nabiranje gozdnih sadežev v zakon o gozdovih pripeljali prek njegovega 5. člena, v katerem piše, kaj lastnik gozda v njem mora dopustiti. Zavzemajo se, da bi jim država omejitve v njihovih gozdovih nadomestila z olajšavami, ki se nanašajo tako na nabiranje gozdnih sadežev kot tudi na lov, organizirani turizem in tudi na nekatere ilegalne dejavnosti v gozdu, kot je vožnja s štirikolesniki.
»Bog jim požegnaj tistih nekaj malin«
Uvedbo dovolilnic za nabiranje gozdnih sadežev podpira tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Ivo Trošt. »Vsak državljan, ki bi jih hotel nabirati, bi na leto plačal, denimo, deset evrov, denar pa bi šel za delovanje javne gozdarske službe. To bi bila nekakšna gobarska vinjeta,« predlaga Trošt. Inka Stritar, predsednica Združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev, pa zaprtju gozdov za nabiralce gob in malin nasprotuje. »To so malenkosti, to je treba ljudem pustiti. Tudi če vzamejo tistih nekaj malin v mojem gozdu, bog jim jih požegnaj. Ne vem, ali se ljudje zavedajo, da je kriza in kaj to pomeni. Poleg tega so rekli, da bi dovolilnice izdajala država. Torej bo spet država kasirala v moji hosti. Ne, potem raje gobe in maline šenkam tistemu, ki živi v pomanjkanju,« poudarja Stritarjeva.
Si bo pa, kot že desetletja doslej, prizadevala, da bi s sistemsko spremembo zakona o gozdovih uredili, da bi lov pripadel lastniku zemljišča, ne lovskim družinam. Tovrsten poskus je lastnikom gozdov nazadnje spodletel pred petimi leti, ob spreminjanju zakona o divjadi in lovstvu. Takrat jim je pritrdilo tudi pravno mnenje, ki ga je pripravila trojica strokovnjakov ljubljanske pravne fakultete s profesorjem dr. Lojzetom Udetom na čelu.
Na podlagi primerjalnopravne analize in nekaterih zgodovinskih dejstev so zapisali, da je v vseh primerjanih evropskih državah, razen na Madžarskem, pravica do lova in gospodarjenja z divjadjo povezana z lastninsko pravico, pri nas pa je ta lastnikom v celoti odvzeta. Sledili so številni protesti, tudi peticije naravovarstvenih in drugih strokovnjakov, ki so opozarjali: »Vlada odpravlja dosedanjo dokazljivo učinkovito naravovarstveno organiziranost lovstva in posredno ukinja Lovsko zvezo Slovenije, ki združuje 22.000 ljudi. Kot glavno merilo za pridobitev koncesije (lovne pravice) uvaja lastništvo zemljišča in s tem elemente nekakšnega fevdalizma: kdor je lastnik zemlje, ta dobi tudi lovno pravico.«
Državni zbor je leta 2008 kljub spremembi zakona o divjadi in lovstvu primat nad lovom pustil lovskim družinam in ni pretirano dregnil v to silno občutljivo politično vprašanje.
