Za to pa je po Pukšičevih besedah v veliki meri kriva generalna sekretarka državnega zbora Mojca Prelesnik, ki da je iz političnih nagibov in tudi zaradi nasprotovanja stikom z rojaki v zamejstvu in po svetu pripravila napačen izračun stroškov potovanja. O zapletih v zvezi z omenjeno potjo pa tudi o aktualnih vprašanjih glede zaposlovanja svetovalcev v poslanskih skupinah smo se pogovarjali z Mojco Prelesnik.

Poslanec Pukšič je v zadnjih dneh na vaš račun izrekel vrsto očitkov.

Noben ne drži in je nekorektno, da to počne. Večkrat izgovorjena neresnica ne more postati resnica. Ni pa funkcija generalnega sekretarja, da je všečen, temveč da skrbi, da je delovanje parlamentarnih služb zakonito in transparentno in tako smo ravnali tudi v tem primeru. Pravilnik o mednarodni dejavnosti določa, da v primeru čezoceanskega leta delegacija potuje v poslovnem razredu in gospod Pukšič se temu ni odpovedal. Še več, njegova vloga za potovanje v Južno Ameriko ni izpolnjevala niti osnovnih zahtev in omejitev, ki jih določa pravilnik.

Kolegij predsednika parlamenta je torej potovanje v Južno Ameriko dovolil v nasprotju s pravilnikom, ki ga je sprejel prav ta kolegij?

Ja, pravilnik v primeru medcelinskih potovanj in obiska več držav določa največ šest nočitev in let v poslovnem razredu, gospod Pukšič pa je v svoji vlogi ta maksimum za tri nočitve prekoračil, obenem pa se ni odpovedal letu v poslovnemu razredu, kar so nekateri poslanci doslej že storili. Predsednik državnega zbora je na kolegiju sicer predlagal, da gospod Pukšič svojo vlogo ustrezno popravi in se odločanje preloži, vendar s predlogom ni uspel. Kolegij je namreč sklenil, da se potovanje dovoli. Posledično je tudi na zahtevo več članov kolegija predsednik DZ službe pozval, da pripravijo stroškovnik. Torej je bil predsednik DZ tisti, ki je želel, da se naredi izračun tudi za šestdnevni obisk z letom v ekonomskem razredu. Oba izračuna sem na naslednji seji kolegija predstavila. Razlika med 25.000 in 9000 evri pa ne pomeni samo prihranka za let v ekonomskem razredu, kot hoče prikazati poslanec Pukšič. Izračun za 9000 evrov je namreč narejen za šest in ne za devet nočitev in ne vključuje stroškov notranjih letov. Smo pa dve uri pred začetkom kolegija od gospoda Pukšiča dobili elektronsko pošto, v kateri predlaga, da število dni obiska ostane nespremenjeno.

Pukšič je, kot ste povedali na kolegiju, že presegel limit letnih potovanj v tujino.

Predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu lahko na leto potuje v tujino petkrat, torej lahko opravi dva obiska več kot predsedniki drugih delovnih teles, razen predsednika odbora za zunanjo politiko (OZP) in odbora za zadeve EU. A je Franc Pukšič letos le z odobritvijo OZP, ki odloča o poteh poslancev znotraj Evrope, v tujino potoval že devetkrat, saj je do meseca maja veljal še stari pravilnik, ki števila potovanj ni tako omejeval. Želel pa je potovati še šestkrat, vendar mu predsednik odbora Jožef Horvat na njegove vloge že od maja vztrajno odgovarja, da je dovoljeno kvoto potovanj že prekoračil. V vseh vlogah gospod Pukšič praviloma uveljavlja tudi s tem povezane stroške.

Bit tako veliko rad službeno potoval predsednik še kakšnega od delovnih teles?

Po mojih informacijah noben drug predsednik ni prejel dopisa predsednika OZP, da potovanja ne dovoli, ker je že prekoračil dovoljeno kvoto.

Po prepričanju gospoda Pukšiča bo s tem, ko ne bo potoval v Južno Ameriko, povzročena velika škoda, saj bi njegov obisk pomembno prispeval k sklepanju gospodarskih poslov in reševanju krize v Sloveniji.

Gospod Pukšič je julija letos v parlamentu gostil vseslovensko srečanje Slovencev zunaj meja naše države. Tema je bila medgeneracijski dialog, kot predavatelje pa je povabil v glavnem družboslovce in ne gospodarstvenike ali poslovneže. Iz programa ni videti, da bi gostje obiskali kakšno podjetje ali na primer gospodarsko zbornico. Gospodarskih srečanj tudi iz kolegiju predloženega programa obiska v Južni Ameriki ni mogoče razbrati. Tako je na primer za prvi dan predviden le prihod v Brazilijo, za drugi dan pa prihod v Santiago de Chile. Pri tretjem dnevu je ob načrtovanem Slovenskem dnevu v Santiagu napisan vprašaj. Četrti dan bi se v Mendozi sestali z županom, častnim konzulom in vodstvom slovenske skupnosti, slovenskim društvom in provincialnim sekretarjem za šolstvo ter obiskali Colegio Martin Slomšek...

Po naših informacijah naj bi takoj na začetku sedanjega mandata prišlo do večjih razhajanj med Francem Pukšičem in sekretarko komisije, ki je zaprosila za premestitev na drugo delovno mesto.

Med predsednikom in sekretarko komisije je obstajala tako visoka stopnja nekompatibilnosti, da sem na željo sekretarke sklicala sestanek, ki se ga je udeležil tudi gospod Pukšič. Skupaj smo ugotovili, da pri pojmovanju namena in pristojnosti komisije ter razumevanju pravil, ki urejajo mednarodno dejavnost DZ, obstaja tolikšna razlika, da sodelovanje ni več mogoče.

Je bila ta strokovna sodelavka sekretarka komisije tudi v prejšnjem mandatu, ko jo je vodil poslanec SDS Miro Petek?

Ja, in tudi še ob koncu predprejšnjega mandata, ko jo je vodil poslanec Janez Kramberger. Težav nikoli ni bilo, osebno imam s to sekretarko zelo dobre izkušnje.

V medijih je bil v zadnjem času izpostavljen problem strokovnih sodelavcev, ki jih v svojih mandatih pripeljejo posamezne poslanske skupine. Za te strokovne sodelavce niso zahtevani enaki pogoji kot za redno zaposlene - za njih na primer ne velja pogoj glede izobrazbe, navzočnosti na delovnem mestu...

To področje ureja odlok, ki so ga poslanci sprejeli že pred leti in določa, da poslanske skupine prejemajo določena sredstva za strokovno pomoč. Poslanske skupine se prosto odločajo, kako bodo ta sredstva porabila. Ene zaposlujejo svetovalce, druge sklepajo pogodbe z zunanjimi svetovalci, tretje kombinirajo obe možnosti.

Vendar vi podpišete pogodbe.

Zgolj podpišem, in sicer na podlagi zahtev in predloga vodje poslanske skupine. Gre za delovna mesta, ki so izven kadrovskega načrta in za njih niso predpisani nobeni pogoji, kakršni so določeni za sistemizirana delovna mesta v ožjih službah DZ.

In tako na primer poslanski skupini SDS svetuje tehnik, ki je sin generalnega sekretarja vlade. Ali pa svetovalca posamezne poslanske skupine v parlamentu tako rekoč ni videti.

Zaposleni v ožjih službah morajo biti na delovnem mestu v državnem zboru, saj dela na domu nimamo, pri svetovalcih poslanskih skupin pa je to prepuščeno odločitvi vodje poslanske skupine.

Gospod Ivan Vogrin je svetovanje za 8000 evrov zaupal podjetju, ki nima niti svojega poštnega nabiralnika. Tudi pri uresničevanju pogodb z zunanjimi svetovalci kot podpisnica nimate nobenih možnosti nadzora?

Vodja poslanske skupine ali nepovezani poslanec izpolni poseben obrazec, kjer navede, za katero podjetje gre, kakšne storitve pričakuje, rok izpolnitve naloge in ceno. Službe nato pripravimo pogodbo. Gospod Vogrin je pisno potrdil, da je bilo delo opravljeno, zato je državni zbor stroške poravnal.

Torej lahko poslanec na ta način financira na primer svoje sorodnike in prijatelje oziroma prek njih pridobiva dodatna sredstva?

Iskreno upam, da se to ne dogaja. V prejšnjem mandatu je vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič Plemeniti hotel, da z njegovo soprogo sklenemo pogodbo za okoli 16.000 evrov. Obrnila sem se na komisijo za preprečevanje korupcije, ki je ocenila, da gre za konflikt interesov, zato pogodbe nismo sklenili. A v tem primeru smo vedeli, da gre za poslančevo ženo, sicer sorodstvenih relacij poslancev nimamo možnosti preverjati.

Napovedujejo odpuščanja v javnem sektorju. Pričakujete, da boste morali zmanjšati tudi število zaposlenih v DZ?

Še vedno upam, da ne. Zadnji dve leti namreč nismo zaposlovali, letos pa ne nadomeščali številnih upokojitev. Oboje je ministrstvo za finance pri določitvi mase za plače korektno upoštevalo.