Petindvajsetletni računalničar s spletnim vzdevkom Iserdo, ki je avtor programske opreme iz razvpite afere Mariposa, se je raje odločil za sodni postopek na mariborskem okrožnem sodišču, v katerem bo računal predvsem na uspešnost pravnih manevrov svojega zagovornika Janka Jermana ml.

Tožilstvo predlaga več kot šest let zapora

Odvetnik je že na včerajšnjem predobravnavnem naroku nakazal, s kakšnimi "prijemi" namerava spodkopavati očitke okrajnih tožilcev Izidorja Rojsa in Iztoka Krumpaka. Okrožni sodnici Danili Dobčnik Šošterič je Jerman uvodoma predlagal, naj zavrže obtožnico. Po njegovih besedah sta jo namreč tožilca vložila neupravičeno, saj bi kot okrajna tožilca za to potrebovala ustrezno posebno pooblastilo okrožnega tožilstva. Sodnica je potrdila, da tovrstnega pooblastila v sodnem spisu ni, Rojs pa je odvetniku ugovarjal, da ima generalno pooblastilo.

Kdo ima prav, sodnica zatem ni marala razčiščevati. Jermana je opozorila, da je obtožnica pravnomočna, in mu dejala, da bo imel priložnost svoj ugovor ponoviti na glavni obravnavi. Ta se bo zgodila zato, ker njegov klient ni maral priznati krivde, četudi je bilo tožilstvo pripravljeno bistveno popustiti pri višini predlagane kazni.

Zaradi izdelovanja pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje, zaradi pranja denarja in treh kaznivih dejanj pomoči pri napadih na informacijske sisteme Rojs pričakuje obsodbo in kazen vsaj šestih let in petih mescev zapora. Če bi Škorjanc priznal kaznivo dejanje, bi predlagal štiri leta in šest mesecev zapora, je razložil tožilec. Triletno zaporno kazen pa bi predlagal pod pogojem, če bi bil obtoženi pripravljen tesno sodelovati s sodiščem in mu razkriti informacije, kako bi bilo mogoče odpraviti škodo, ki jo je povzročila njegova zlonamerna koda in bi hkrati omogočila pregon tistih, ki so z njegovimi programi storili kazniva dejanja. Vendar obtoženi iz Orehove vasi, ki je od lanskega oktobra v priporu, tožilčevih ponudb - kot smo že omenili - ni maral sprejeti.

Iserdovo izročitev zahtevale tudi ZDA

Iz poteka naroka je bilo mogoče razbrati, da bi tožilstvo v sodnem postopku o presojanju krivde med drugim zaslišalo člane španske hekerske združbe DDT Team, ki je Škorjančeve programe leta 2010 "vcepila" na kar 12 milijonov računalnikov po vsem svetu in z njimi izpeljala več odmevnih napadov na informacijske sisteme. Tožilstvo bi Florencia Ruiza, Jonathana Rivero in Juana Riosa zaslišalo na videokonferenci, Jerman pa je zahteval, naj jih zasliši v Mariboru, ker naj bi jim bilo težko predstaviti listine na daljavo.

Jerman je predlagal tudi, da naj sodišče iz spisa izloči vse dokaze, ki jih je zbral ameriški FBI. Kot je znano, so pravosodni organi Združenih držav Amerike večkrat neuspešno zahtevali izročitev Škorjanca, ker zoper njega vodijo postopke zaradi njegove hekerske dejavnosti. V primeru, če bi ga Američanom uspelo postaviti pred njihovo sodišče, bi mu grozilo tudi do 65 let zapora.

V slovenski obtožnici so bili poleg Škorjanca obtoženi še štirje. Mentor Leniqi in Darko Goričanac sta prejšnji teden priznala krivdo in bosta zaporni kazni odslužila s 480 urami družbenokoristnega dela. Nives Čoh je tedaj zanikala, da bi Škorjancu pomagala pri pranju denarja in bo zato morala z njim sesti na zatožno klop. Škorjančeva mati Zdenka, ki je obtožena pranja denarja, pa se zaradi bolezni ni mogla udeležiti včerajšnjega naroka. Iz zdravniškega opravičila izhaja, da bo njeno zdravljenje trajalo najmanj šest mesecev. Sojenje Škorjancu in Čohovi se začne 6. avgusta.