V Eko skladu ocenjujejo, da je to pozitivno vplivalo na poslovanje slovenskih podjetij ter na ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest: "Samo za montažo oziroma izvedbo storitev je vsako leto na subvencioniranih projektih povprečno zaposlenih približno 500 delavcev. Ne nazadnje nepovratne finančne spodbude od izvajalcev naložb zahtevajo izdajanje računov, kar v tem sektorju zmanjšuje delež sive ekonomije in ugodno vpliva na davčne prihodke države."

Kljub temu je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič pred kratkim opozoril, da je v Sloveniji še veliko priložnosti za bolj racionalno rabo energije, z energetsko prenovo stavb pa bi zagnali gospodarski cikel, ki bi vsaj desetim dejavnostim dal neposredno delo. Pospešena energijska prenova bi pozitivno vplivala na gradbeništvo, lesarstvo, kovinskopredelovalno industrijo, industrijo stavbnega pohištva, gradbeni inženiring, tudi urbanistično arhitekturo, so našteli na GZS.

Nezadovoljno računsko sodišče

Velik potencial tako za gospodarstvo kot za znižanje proračunskih izdatkov prek zmanjševanja porabe energije (pa tudi za manjše onesnaževanje s toplogrednimi plini) je v energijski prenovi stavb zaznala že prejšnja vlada, ki je ukrepe na tem področju že v začetku leta 2009 razglasila tudi za protikrizne ukrepe. Za energetsko prenovo stavb v javni lasti je bilo v obdobju 2007-2013 iz evropskih in državnih sredstev namenjenih 95,6 milijona evrov, vendar je računsko sodišče konec lanskega leta ugotovilo, da energetska sanacija poteka prepočasi in le delno učinkovito. Vlada namreč še vedno ni pripravila celovitega pregleda stanja energetske učinkovitosti javnih stavb, na podlagi katerega bi lahko določila prioritetni seznam stavb za sanacijo.

Namesto tega je za glavno merilo postavila polni obratovalni čas objekta, kar pomeni, koliko časa na dan se objekt uporablja. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pa odgovarjajo, da so poleg tega upoštevali tudi vrsto, namen, stanje, lokacijo stavbe in možne prihranke, pri čemer se je odločitev, da najprej sanirajo bolnišnice, izkazala za upravičeno, saj "dosegamo najvišje prihranke glede na vložena sredstva". V Sloveniji je po podatkih računskega sodišča približno 7500 javnih stavb, ki bi bile lahko primerne za energetsko sanacijo. Trenutno se po Sloveniji energijsko prenavlja 16 bolnišnic, ki jih država in EU sofinancirata do 90-odstotno in s skupno 41,9 milijona evri, dela pa naj bi bila zaključena do januarja 2013. Z dodatnimi javnimi razpisi se je začela tudi prenova 17 vzgojno-izobraževalnih zavodov (država in EU jih sofinancirata v skupni višini 15 milijonov evrov) in 20 javnih domov za starejše (19,4 milijona evrov), ki naj bi bila končana do konca naslednjega leta.

Na leto bi bilo treba sanirati 18.000 stavb

Vlada je energetsko sanacijo očitno vzela resno, saj je 15,8 milijona evrov v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 že prerazporedila in preusmerila v prenovo javnih stavb. Vanjo želi preusmeriti še dodatnih 18,8 milijona evrov, ki so bili v programu sprva namenjena učinkoviti rabi električne energije in inovativnim ukrepom za lokalno energetsko oskrbo.

Na podlagi različnih študij ministrstvo za infrastrukturo in prostor sicer predvideva, da bo treba do leta 2020 v Sloveniji vsako leto prenoviti vsaj 17.000 stanovanjskih hiš in vsaj 900 večstanovanjskih objektov, ki so bili zgrajeni pred letom 2002. Kako bodo dosegli te cilje, na ministrstvu niso želeli povedati. Pripravljajo pa predlog, ki so ga poimenovali Akcijski načrt za skoraj nič energijske stavbe, ki predvideva tudi analizo stanja stavbnega fonda v Sloveniji. Ob tem bo treba glede na zahteve evropske direktive o energetski učinkovitosti vsako leto prenoviti okoli tri odstotke javnega stavbnega fonda.