Miša, kot jo kličejo v Žalcu, je pravzaprav postala druga mama številnih narkomanov, brezdomcev, ljudi s težavami v duševnem zdravju oziroma vseh tistih, s katerimi se je življenje grdo poigralo in jih potisnilo na sam rob družbe. Njena služba nima delovnega časa, saj s pomočjo treh strokovnih delavcev in petih zaposlenih preko javnih del skrbi za uporabnike tudi ponoči, čez konce tedna in praznike. Delo je postalo njen način življenja, ki sta ga sprejela tudi mož in sin.
Lastnica hiše po telefonu ponudila rešitev
Društvo se je sredi aprila z Levstikove ulice preselilo na Šlandrov trg, kjer je dobilo v najem staro, vendar prostorno in prijetno urejeno hišo s travnikom, vrtom in še dodatnim objektom, v katerem je dvanajst postelj za brezdomce. Lokacija je odlična, zato so bili vsi uporabniki navdušeni. Moški so si takoj uredili delavnico in pomagali pri ureditvi podzemne kleti, ki služi kot shramba za hrano, ženske pa je seveda najbolj pritegnila kuhinja s posebnim prostorom za jedilnico. Pred hišo so namestili mizo, ob kateri sedijo in uživajo ob kavici ter cigareti. Česa lepšega si v društvu res niso mogli želeti, zato je Zupančičeva izjemno hvaležna lastnici, ki jo je pred kratkim poklicala po telefonu, ji dejala, da je v časopisu brala o njihovi prostorski stiski in ji ponudila odlično rešitev za izjemno ugodno najemnino.
"Bila sem presrečna. Tukaj smo kot doma. Nikoli nisem niti pomislila, da bomo v Žalcu našli neko prijetno hišo," je navdušena Zupančičeva, ki si je dolgo časa belila glavo, kako rešiti problem na Levstikovi. Stara hiša sredi mesta je namreč že pred leti postala pretesna za vse uporabnike. Poleg brezdomcev in ljudi s psihosocialnimi težavami so namreč vanjo zahajali tudi narkomani. Včasih je po čisto iglo prišlo tudi po 80 zasvojencev, ki so posedali po okoliških klopcah in med ljudmi povzročali jezo in nezadovoljstvo. Vodstvo občine, ki društvu stoji ob strani, je poskušalo poiskati drugo lokacijo, vendar jim ni uspelo, ker domačini v svojem okolju niso želeli imeti ljudi z roba družbe. Tudi na Šlandrovem trgu so bili stanovalci sprva nekoliko prestrašeni, vendar so hitro ugotovili, da novi sosedi ne povzročajo težav v okolju.
Težko je, vendar so našli svoj dom
Ker pristojno ministrstvo tako imenovanih programov zmanjševanja škode za uporabnike drog še ni potrdilo in ker je treba programe zaradi vedno večjega števila uporabnikov razdeliti, je Zupančičeva z ekipo sodelavcev na Šlandrovem trgu uredila dnevni center za ljudi s težavami v duševnem zdravju in zavetišče, ki je namenjeno vsem brezdomcem, torej tudi tistim, ki so na cesti ostali zaradi droge. Gre pravzaprav za ljudi, ki nimajo samo ene diagnoze in se srečujejo z vrsto težav, tudi z zasvojenostjo s tabletami in depresijo. Za zavetišče morajo odšteti 105 evrov na mesec, za ta denar pa imajo na voljo čisto posteljo, štiri obroke, strokovno pomoč in med drugim tudi čista oblačila. Pri vodi in hrani namreč Zupančičeva ne varčuje.
"Smo kadrovsko podhranjeni in tudi denarja nimamo dovolj za vse potrebe, toda nikoli ne dovolim, da bi bili naši uporabniki lačni, zanemarjeni in umazani. Ogromno vode porabimo, saj na dan operemo tudi deset pralnih strojev perila. Sicer pa moram priznati, da je mnogo težje skrbeti za uporabnike alkohola kot za tiste, ki so zasvojeni z drogo. Gre namreč predvsem za ljudi, ki imajo težave z inkontinenco, zdravjem in so pogosto agresivni".
Nekateri so imeli pomisleke, kako bodo ljudje z različnimi težavami in potrebami našli skupni jezik pod isto streho, toda po besedah Zupančičeve je vse mogoče. "Če se z njimi ukvarjaš, ni nobenega problema. Pri nas ni nič nenavadnega, če 60-letna brezdomka igra človek ne jezi se z 20-letnim fantom, ki je odvisen od droge. Uspelo nam je poiskati medgeneracijsko sožitje, skupaj delamo na vrtu, kuhamo sok, pečemo slaščice. Skratka, čeprav je zelo naporno, je po drugi strani zelo lepo. Boli pa me, da ljudje še vedno ne razumejo, da se lahko vsak od nas nekega dne znajde v stiski in ostane na cesti kot brezdomec. Nihče nam ne jamči, da bomo vedno imeli službo in dom. Zaradi nepredvidljivih dogodkov se lahko vsakemu od nas življenje čez noč postavi na glavo."
