"Utemeljitev in morebitnih ozadij za podelitev častnih doktoratov Titu in Kardelju iz arhivskega gradiva ni mogoče razbrati. Titu in Kardelju podeljena doktorata ter njuna navzočnost so v duhu takratnega časa prav gotovo dali poseben poudarek slovesnosti," so povedali na ljubljanski univerzi in dodali, da je univerza prestižna priznanja politikom podeljevala že pred drugo svetovno vojno.

Namreč, češki predsednik Tomaš Garrigue Masaryk (1931), slovenski politik Anton Korošec (1939) in ljubljanski župan Ivan Hribar (1941) so častne doktorate prejeli že prej. "Res pa je, da je bil Masaryk tudi profesor in je častni doktorat prejel za znanstvene, pedagoške in narodno-kulturne zasluge, Korošec in Hribar pa za zasluge pri ustanavljanju ljubljanske univerze." Med njenimi častnimi doktorji je mogoče najti tudi prvega tanzanijskega predsednika Juliusa Nyerereja, ki je leta 1985 naslov prejel za "izredne zasluge pri oblikovanju politične neodvisnosti Tanzanije, za dejavno sožitje med narodi in mir na svetu ter razvijanje odnosov med Tanzanijo in Jugoslavijo". Po zahodnih merilih je bil Nyerere tedaj že zelo problematičen politik, saj je njegova politika prisilne kolektivizacije tanzanijskega kmetijstva Tanzanijo naredila odvisno od mednarodne pomoči.

V zadnjem času se ustvarja vtis, da fakultete častne doktorate podeljujejo kot po tekočem traku, s čemer ti izgubljajo vrednost. "Za Univerzo v Ljubljani to gotovo ne velja. Gre za posebne časti sodelavcem univerze, ki so s svojim delovanjem pripomogli k ugledu in prepoznavnosti institucije v svetu," je povedal rektor ljubljanske univerze prof. dr. Stanislav Pejovnik in dodal, da veljavo častnemu doktoratu daje ugled univerze, ki naslov podeljuje.

Prav tako podeljevanje častnih priznanj svetovno znanim akademikom ni samoumevno. "Noam Chomsky je prejel veliko število doktoratov, zato mu je verjetno vsak nov prej odveč kot dodatna čast. Seveda pa je za univerzo, ki doktorate podeljuje, stvar prestiža, kdo so njeni častni doktorji. Senat univerze ima izjemno visoke standarde, ki jih mora posameznik izpolnjevati, da ta naziv prejme. To potrjuje tudi izbor častnih doktorjev v zadnjih desetih letih, med 76 častnimi doktorji na naši univerzi pa je tudi šest Nobelovih nagrajencev," je še povedal rektor.

Častne doktorate pri nas podeljujejo vse štiri slovenske univerze - ljubljanska, mariborska, primorska in novogoriška - pa tudi nekaj samostojnih fakultet. A večine častnih doktorjev dandanes verjetno niti ne bi prepoznali.

Na ljubljanski univerzi so prvi častni doktorat leta 1929 podelili pravniku, deželnemu poslancu in velikemu pobudniku ustanovitve Univerze v Ljubljani Danilu Majaronu. Majaron se je zavzemal predvsem za razširjanje volilne pravice, večje pravice delavcev ter veliko prispeval k razvoju pravne stroke na Slovenskem. Leta 1898 je spisal spomenico "Za vseučilišče v Ljubljani", ki je bila izročena vladi in državnemu zboru na Dunaju. Po padcu Avstro-Ogrske je novembra 1918 kot član vseučiliške komisije vodil priprave za ustanovitev ljubljanske univerze in se o tem tudi pogajal z beograjsko vlado. V osebnem pogovoru naj bi Majaron takratnega jugoslovanskega ministra prosvete Davidovića tudi prepričal, da je vlada julija 1919 prvo slovensko univerzo res ustanovila.

Na leta 1975 ustanovljeni Univerzi v Mariboru imajo 27 častnih doktorjev, med katerimi najdemo tudi Antona Vratušo, doktorja slavistike. Najstarejši še živeči častni doktor te univerze je bil udeleženec narodnoosvobodilnega boja, državni podsekretar in šef kabineta podpredsednika izvršnega sveta Edvarda Kardelja, stalni predstavnik Jugoslavije pri Združenih narodih, redni profesor na beograjski in ljubljanski univerzi, ustanovitelj Mednarodnega centra za upravljanje javnih podjetij v deželah v razvoju ter avtor več znanstvenih del in raziskav.

Zelo zanimiva je gotovo podelitev častnega doktorata švedskemu astronavtu Christerju Fuglesangu na Univerzi v Novi Gorici. Fuglesang si je njeno pozornost prislužil z izjemnimi dosežki na področju znanosti in razvoja vesoljskih poletov ter bivanja v vesolju. Doktor eksperimentalne fizike s stockholmske univerze je deloval v evropskem laboratoriju za fiziko delcev v Cernu, pri projektu, v katerem so preučevali kršitve najbolj osnovnih simetrij v naravi, pa je sodeloval tudi s slovenskimi znanstveniki. Leta 1992 se je pridružil astronavtom Evropske vesoljske agencije, med poleti na vesoljsko postajo Mir pa je preučeval svetlobne bliske v očeh astronavtov.

Italijan Pietro Enrico di Prampero je dobil častni doktorat Univerze na Primorskem za izjemne dosežke na področju aplikativne fiziologije človeka in vrhunske fiziološke raziskave v mikrogravitaciji ter plodno sodelovanje z omenjeno univerzo. Prampero je sicer profesor fiziologije človeka na Šoli za športne znanosti v Vidmu in svetovno uveljavljen raziskovalec na področju aplikativne fiziologije človeka.

Jan Konečnik